Lani je rast cen stanovanjskih nepremičnin dosegla nove rekorde, vendar ta ni bila, kot bi morda pričakovali, najvišja v Ljubljani. Cene rabljenih stanovanj so po zadnjih podatkih GURS še hitreje kot v prestolnici, kjer je bila rast 17-odstotna, rasle v Mariboru in Celju. Na drugem največjem nepremičninskem trgu v državi so bila stanovanja v povprečju dražja za 18 odstotkov, v Celju pa kar za 22.
Kljub temu pa je srednja cena stanovanj v obeh mestih za približno polovico nižja kot v Ljubljani. V Mariboru je dosegla 1620 evrov na kvadratni meter, v Celju pa 70 evrov več.
V Mariboru v ospredju stanovanja in zemljišča
Od leta 2015 so cene stanovanj v Mariboru zrasle za 64 odstotkov, kar je med največjimi mesti četrta največja rast cen stanovanj, za Ljubljano (73) in Kranjem (70) in Celjem (65).
Rast cen stanovanjskih hiš je bila lani po letu 2015 je bila v Mariboru precej počasnejša kot rast cen stanovanj. Lani so bile višje za tri odstotke v primerjavi z letom pred tem, v primerjavi z letom 2015 pa so bile lani višje za 30 odstotkov, kar je pod slovenskim povprečjem (39-odstotna rast) in najmanjša rast cen hiš med največjimi mesti.
Cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb so začele v Mariboru strmo naraščati šele v zadnjem letu, ko se je povpraševanje po zazidljivih zemljiščih močno povečalo in so cene v primerjavi z letom 2020 zrasle za slabo četrtino.
V štajerski prestolnici se je lani trgovalo predvsem s stanovanji in zemljišči, manj pa s hišami. Po ocenah GURS se je število kupoprodaj stanovanj v primerjavi z letom prej povečalo za okoli petino oziroma največ od obrata cen leta 2015. Število kupoprodaj hiš je bilo večje le za tri do pet odstotkov.
Živahno na trgu novogradenj
V prihodnje je v Mariboru pričakovati razmah stanovanjskih novogradenj, saj je bilo lani sklenjenih za 45 odstotkov več poslov, kot leto pred tem in celo 30 odstotkov več, kot v predkovidnem letu 2019. Vendar kot poroča GURS, je večina enot, ki so še vgradnji, že rezerviranih. Pripravlja pa se začetek gradnje nekaj stanovanjskih projektov s skupno okoli 600 stanovanjskimi enotami.
Lani je bil kvadratni meter rabljenega stanovanja v Mariboru v povprečju dražji za 220 evrov kot leto pred tem. Večina stanovanja se je prodala po ceni od 1350 do 1900 evrov na kvadratni meter.
Relativno najdražje stanovanje na območju Maribora je bila nova garsonjera z garažo, prodana na območju Tabora po ceni prek 3600 evrov na kvadratni meter uporabne površine. Najvišjo absolutno ceno je doseglo okoli 20 let staro stanovanje pod Pohorjem, veliko okoli 210 kvadratnih metrov, ki je bilo skupaj z garažo prodano za 365.000 evrov.
Večina novih stanovanj je bila lani prodana po ceni od 2100 do 2600 evrov/m2 (z DDV, na kvadratni meter uporabne površine, brez upoštevanja garaž oziroma parkirnih prostorov). Najnižje cene novih stanovanj so se gibale okoli 1750 evrov/m2, najvišje pa okoli 3400 evrov/m2
Srednja cena stanovanjske hiše je znašala 146.000 evrov in je bila za 16.000 evrov višja kot leto pred tem. Večina hiš pa se je prodala za ceno od 100 do 200 tisoč evrov. Večina zemljišč je dosegla ceno od 90 do 170 evrov za kvadratni meter.
V Celju rekordna rast poslov z zemljišči
Podobno je bilo dogajanje na nepremičninskem trgu v Celju. Trgovalo se je predvsem s stanovanji in zemljišči. Število poslov s stanovanji se je po ocenah GURS v primerjavi z letom 2020 povečalo za sedem do 10 odstotkov, število poslov s hišami zmanjšalo za okoli 15 odstotkov.
Potem ko je po nastopu epidemije leta 2020 število kupoprodaj zemljišč v Celju upadlo za približno četrtino, se je lani povečalo za okoli 60 odstotkov. V primerjavi s »predkovidnim« letom 2019 je bilo lani število realiziranih transakcij večje za okoli 20 odstotkov.
Največja rast cen stanovanj v državi
Lani so v Celju rekordno zrasle tako cene stanovanj, kot cene hiš in zazidljivih zemljišč. Cene stanovanj so leta 2021 zrasle za 22 odstotkov, cene hiš za 29 odstotkov, cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb pa za več kot dve tretjini. Cene zazidljivih zemljišč so sicer, podobno kot v Mariboru, kljub epidemiji močno poskočile že leta 2020, kar kaže na veliko povečanje povpraševanja po zazidljivih zemljiščih v zadnjih dveh letih.
Opazno več novogradenj
Na območju Celja se je v prvi polovici lanskega leta število novogradenj opazno povečalo. V gradnji je okoli 360 stanovanjskih enot, ki so v veliki večini prodana že v predprodaji. Čeprav trenutno v Celju in ožji okolici ni načrtovanih večjih novih stanovanjskih projektov, lanskoletno rekordno povečanje števila transakcij z zazidljivimi zemljišči tudi tu napoveduje večji obseg stanovanjske novogradnje za trg v naslednjih letih.
V Celju in okolici je bila srednja cena rabljenega stanovanja lani 1690 evrov/m2 in se je primerjavi z letom prej zvišala za 240 evrov. Večina stanovanj je bila prodanih po ceni od 1390 do 1920 evrov/m2. Najdražje rabljeno stanovanje je bilo prodano na obrobju starega dela mesta za okoli 155.000 evrov oziroma 2850 evrov/m2.
Večina novih stanovanj je bila lani prodana po ceni od 2100 do 2700 evrov/m2 (z DDV, na kvadratni meter uporabne površine, brez upoštevanja garaž oziroma parkirnih prostorov). Najnižje cene novih stanovanj na območju Celja so se gibale okoli 1900 evrov/m2, najvišje pa okoli 3000 evrov/m2
Srednja cena stanovanjske hiše v Celju in ožji okolici je lani znašala 165 tisoč evrov, večina pa se jih je prodala po ceni od 120 do 200 tisoč evrov. Najdražja hiša je bila prodana na območju »Celje Center« za 340.000 evrov, prenovljena, s površino prek 200 kvadratnih metrov in okoli 450 kvadratnimi metri zemljišča.
Zemljišča za gradnjo stanovanjskih stavb so se lani v Celju večinoma prodajala po ceni od 100 do 125 evrov/m2.
drug problem, ki ga vidim, je pa ta naša blazna centralizacija, slovenija ni samo lj, mb in ce, ampak še kaj več ... seveda pa manjši kraji propadajo, zapirajo se trgovine, pošte, lokali in še kaj ... in spet mamo… ...prikaži več razlog za bežanje v velika mesta, vsi bi rinili v lj, rabijo stanovanje, zato pa cene rastejo ... ekstremna centralizaciuja, s čimer se problem ne rešuje, ampak samo še poglablja
v tej državi se je dobrih 30-40 let nazaj gradilo na veliko , velike, ogromne bajte, starši za otroke, itd ... potem pa pride do spora in vse je narobe in mladina hoče na vsak način stran, ta stari pa… ...prikaži več tudi nočejo popustit ... pri nas toliko praznih stanovanje, bajt, vsega ... če bo šlo tako naprej, bomo pozidal celo državo, sem nam bo placa zmanjkal ... ja kdo jih bo pa zasedal pri taki demografiji ... mogoče migranti?
Zakon ekonomije: Vsaka stvar, usluga stane toliko, kolikor je uporabnik zanjo pripravljen plačati. Torej, ne kupujte, najemajte brez pogajanja. Res je, da je v vsaki družbi 10 - 15% premožnih ljudi, katerih cena praktično ne zanima pa vseeno se je možno pogajati.