Je že res, da med panelno in skeletno gradnjo obstajajo razlike, vendar niso tako pomembne, da bi lahko kdor koli z gotovostjo trdil, da je denimo skeletna boljša od panelne, ali nasprotno. Pogosto se tehtnica sicer prevesi v prid skeletni gradnji, ker naj bi bila, večinoma po laičnem prepričanju, ta bolj masivna in s tem bolj statično stabilna, trdna, odporna na sile vetra in tudi požar.
Skeletne naj bi bile bolj naravne
Drugo pogosto prepričanje je, da so skeletne hiše bolj naravne od panelnih, saj pri njihovi gradnji uporabljajo zgolj naravne materiale. To zagotovo drži pri kakovostnih izdelovalcih skeletnih hiš, saj pri njih res ne boste mogli izbirati med umetnimi materiali oziroma materiali, narejenimi na podlagi plastičnih mas. Zagotovo pa so tudi izdelovalci skeletnih hiš, ki te materiale na željo investitorja vgradijo, in enako velja za proizvajalce panelnih montažnih hiš. Investitor tako lahko izbere različne plastične folije, s katerimi se zapirajo stene, ekspandirani polistiren (stiropor) kot toplotno izolacijo in celo PVC-okna.
Zakaj ti materiali ne spadajo v lahko leseno gradnjo, pa naj bo skeletna ali panelna? Osnova obeh je les kot konstrukcijski gradbeni material, ta pa je z zunanje in notranje strani obdan z različnimi ploščami, narejenimi na osnovi lesa. Iz lesa so narejene tudi medetažne plošče in ostrešje. Les je material, ki diha, torej sprejema in oddaja vlago, prav tako lesne plošče ali lesne vlaknenke. Les se tudi ves čas krči in razteza, deluje, zato mora biti vgrajen v ustreznem okolju, ki mu to omogoča.
Les mora biti obdan z naravnimi materiali
To pomeni, da mora biti obdan z materiali, ki imajo podobno sposobnost prepuščanja vodne pare skozi steno. Zato je nekako logično, da bo tudi toplotna izolacija kar se da naravna. Idealne so izolacije iz celuloznih ali lesnih kosmičev, lahko je to izolacija iz konoplje ali ovčje volne, med paroprepustne pa spada tudi kamena volna. Ena od plasti v steni lahkih montažnih hiš je tudi paroprepustna folija oziroma natančneje parna ovira, in tudi ta je iz naravnega materiala.
Tako dobimo sistem stene, ki diha, uravnava vlago v prostoru, ko je treba, ta lahko iz prostora prehaja ven, če je zrak v njem presuh, pa jo lahko oddaja nazaj v prostor. Prehajanje vlage je nujno tudi zato, da se ta ne bi zadrževala v steni in tam kondenzirala, saj bi stalna prisotnost kondenzata lahko najprej poslabšala toplotnoizolativne lastnosti izolacije, v skrajnem primeru pa celo načela konstrukcijo.
S pravo izolacijo preprečimo pregrevanje poleti
Z naravnimi materiali v steni, še posebej, če so to lesne vlaknenke, lesni kosmiči, celuloza, ki imajo veliko gostoto, povečamo tudi fazni zamik. Kaj to pomeni? Fazni zamik izolacije pove, koliko časa bo ta sposobna zadržati toploto, preden jo sprosti v prostor. Naštete izolacije imajo pri debelini denimo 30 centimetrov fazni zamik kar 12 ur, medtem ko je denimo pri stiroporu kar trikrat krajši. To je pomembno predvsem poleti, ko vgrajena toplotna izolacija absorbira zunanjo toploto, potem pa jo zadržuje toliko časa, kolikor je njen fazni zamik, in šele ko se temperature v okolici spustijo, jo postopno začne oddajati. Z vgradnjo naravnih materialov z velikim faznim zamikom v lahke lesene hiše torej preprečimo njihovo pregrevanje poleti.
Koliko bo nova hiša naravna, pa naj bo panelna ali skeletna, torej ni odvisno od izdelovalcev ali proizvajalcev, temveč od investitorja in tudi njegovega arhitekta. Če bi lahko odločali proizvajalci, bi izdelovali zgolj popolnoma naravne hiše. Zato je tudi težko trditi, da so skeletne bolj naravne od panelnih, da imajo bolj difuzijsko odprte stene, in se poleti manj pregrevajo. Tako kot pri skeletnih so tudi pri panelnih hišah ponudniki, vsaj tisti najbolj kakovostni in s tradicijo, pripravljeni prisluhniti vsem investitorjevim željam in zgraditi povem naravno hišo.
Skeletne imajo vgrajenega več masivnega lesa
Vrnimo se k prepričanju, da so skeletne hiše bolj trdne in odporne na požar. Dejstvo je, da so skeletne hiše običajno narejene iz nekoliko večjih lesenih nosilcev in prečnikov. Njihova dimenzija je približno osem krat 18 centimetrov, medtem ko je pri panelnih šest krat 14 centimetrov. Tudi gostota nosilcev je pri skeletnih gradnjah večja kot pri panelnih. Zato konstrukcija skeletne hiše stoji samostojno, skelet je statično neodvisen, in ne potrebuje konstrukcijskih plošč. Nasprotno pa statičnost in trdnost panelni gradnji zagotavljajo prav konstrukcijske opažne plošče.
Obe sta bolj požarno varni kot zidana hiša
Če je hiša dobro načrtovana, in kakovostno izdelana glede na statične izračune, bi moral biti končni rezultat trdna, na močan veter in potres odporna hiša, ne glede na to, ali je panelna ali skeletna. Morda je zaradi velike količine masivnega lesa v skeletni hiši zgolj občutek boljši.
Enako velja pri požarni varnosti, obe vrsti montažne gradnje sta na ogenj veliko bolj odporni kot zidane hiše. Če bo hišo zajel ogenj, bodo vsi vgrajeni naravni materiali preprečili njegovo hitro širitev, les bo tlel zgolj na površini in počrnel do globine dveh centimetrov. Pred močnim ognjem sicer ni varna nobena hiša, ne glede na to, iz kakšnih materialov je narejena, a pomemben je čas, ki je po izbruhu ognja na voljo za evakuacijo stanovalcev in odziv gasilcev. In za je pri obeh vrstah montažnih hiš zaradi negorljivih materialov precej daljši kot pri zidanih.
V najbolj pomembnih vidikih, kot so trdnost, požarna varnost, naravnost in kakovost bivanja, energijska varčnost, pregrevanje poleti, se skeletna in panelna gradnja ne razlikujeta, če sta narejeni natančno in kakovostno, ter če se je investitor odločil, da bo sledili najboljši praksi gradnje lahkih lesenih hiš, in izbral zgolj naravne materiale.
Razlike so pri načinu izdelave
Bistvena razlika med obema gradnjama je način priprave, izdelave in izvedbe na gradbišču. Pri skeletni gradnji vnaprej pripravijo le elemente skeleta. Les glede na načrte hiše natančno izrežejo na računalniško vodenih strojih in pripravijo tudi vse lesne vezi. Postavljanje hiše se nadaljuje na gradbišču, kjer najprej postavijo skelet, potem pa ga zaprejo, napolnijo s toplotno izolacijo, vgradijo okna, izdelajo medetažne plošče. Za to je potrebnega kar precej obrtniškega znanja. Investitor lahko tako spremlja praktično vse faze postavljanja hiše.
Obe gradnji potekata relativno hitro, panelna je celo nekoliko hitrejša, saj izdelava panelov zahteva tri do pet dni, njihovo postavljanje na parceli in izdelava ostrešja s sekundarno kritino vred pa še dodatne tri do pet dni. Medtem ko postavljanje in zapiranje skeletne gradnje traja približno en mesec.
Več o gradnji in obnovi ter rabi energije najdete tukaj.
To so hiše po ameriškem sistemu,ki jih prvi manjši orkan raztrga,pol pa vsi okoli jokajo.
Začnite zaslužiti z Google $ 7385 - $ 8726 na teden za delo na spletu od vašega doma za 2-3 ure na dan. Redno plačujte vsak teden. Vse kar potrebujete je računalnik, internet povezava in malo prostega časa. Everything in… ...prikaži večin the world rests in a popoln0maa spremenilo moje življenje. To come .... ...... ⇛⇛⇛⇛⇛⇛⇛ www.WebJob98.Com
Tudi jaz prvič slišim, da opeka gori bolj kot les. Moram jeseni naročiti zidake namesto drv!