Bodo ukinili tudi subvencije za toplotne črpalke? To odgovarjajo pristojni!

V nadaljevanju preberite: 

• Ali lahko zmanjka tudi denarja za subvencije za toplotne črpalke?
• Kakšne načrte, če sploh, imata pristojni ministrstvi s subvencijami za občane?
• Katera subvencija prinese večji učinek na manjšo rabo energije in izpuste CO2, za e-avto ali za toplotno črpalko?

Novica, da Borzen zapira javni poziv za subvencioniranje nakupov e-avtomobilov za fizične osebe, je v javnosti povzročila veliko razburjenja, tudi zato, ker je prišla čez noč, brez vnaprejšnjega oziroma pravočasnega opozorila.

V okviru poziva je zmanjkalo denarja, zato so ga zaprli. Na voljo je bilo nekaj več kot 25 milijonov evrov, vlog pa so prejeli za nekaj več kot 26 milijonov.

Ob tem na ministrstvu za okolje in prostor opozarjajo, da nobeno ministrstvo ni ukinilo subvencij za e-avtomobile, temveč je preprosto zmanjkalo za te naložbe predvidenih sredstev.

Lahko ukinejo tudi subvencije za toplotne črpalke

Zanimalo nas je, ali se kaj podobnega lahko zgodi na primer s subvencijami za toplotne črpalke. Vloge za pridobitev subvencije za ta namen so namreč najbolj množične.  

Za zdaj ne bodo ukinili subvencij za toplotne črpalke, sredstva so namreč še na voljo. Te dodeljuje Eko sklad, pri čemer so v primerih, ko občani stare kurilne naprave zamenjajo za toplotno črpalko ali pa sodobni kotel na lesno biomaso, sredstva prav tako kot za e-avtomobile iz naslova podnebnega sklada.  

"Do morebitne spremembe veljavnega odloka se zato izvajanje ukrepov nadaljuje v okviru trenutno veljavnega programa in v skladu s pogoji posameznih javnih pozivov," pravijo na MOP.

Denarja je dovolj do začetka 2027

Za zdaj je denarja za odobritev subvencij za naložbe v toplotne črpalke, če gre za menjavo starega ogrevanja, očitno še dovolj. V aktualnem javnem pozivu so na Eko skladu razpisali za 41 milijonov evrov subvencij, za katere so sredstva iz podnebnega sklada, ob tem dodajmo, da niso vsa namenjena le za naložbe v toplotne črpalke.

Do konca julija so prejeli 2615 vlog za toplotne črpalke. "Za približno 80 odstotkov  vlog pričakujemo dodelitev višje spodbude za zamenjavo stare kurilne naprave z novo toplotno črpalko, preostalih 20 odstotkov vlog pa za nižjo subvencijo (ni namenjenih zamenjavi stare kurilne naprave)«. Tako ocenjujejo, da je z že prejetimi vlogami »angažiranih približno 9,5 milijona evrov za toplotne črpalke. Ob nadaljevanju dosedanje dinamike priliva vlog bi razpoložljiva sredstva zadoščala do začetka prihodnjega leta".

Poleg tega pa je za ta ukrep predvidenih še 10 milijonov evrov sredstev za leto 2028, ki jih je možno ob ustrezni spremembi pravne podlage nameniti za te subvencije še v letu 2027. Po navedbah Eko sklada pa bo "dejanska dinamika porabe odvisna predvsem od števila in strukture prejetih vlog".

Do sredine avgusta letos je Eko sklad iz sredstev podnebnega sklada za ukrep zamenjave stare kurilne naprave s toplotno črpalko izplačal skoraj 5,6 milijona evrov. "Ocenjujemo, da bomo za ukrep v zamenjavo stare kurilne naprave z novo toplotno črpalko izplačali še približno 13 milijonov evrov do konca leta".

K ciljem prispevajo tudi občani

Kaj bo potem, ni znano. Na Eko skladu pravijo, da bodo ministrstvu predlagali, da "zagotovi pravne podlage za neprekinjeno dodeljevanje subvencij v letu 2027 in zagotovi dodatna sredstva".

Slovenija je zavezana podnebnim ciljem in mora tako ali drugače izvesti zeleni prehod. Eden od ciljev, po katerem se meri uspešnost, je doseganje deleža obnovljivih virov energije v končni bruto porabi energije. Trenutni cilj je 25-odstotni delež, do leta 2030 pa se moramo povzpeti do 33 odstotkov. Do zdaj smo zaradi neizpolnjevanja tega cilja Hrvatom in Čehom plačali že 20 milijonov evrov, cilj pa tako dosegli le na papirju. 

K cilju z naložbami v obnovljive vire energije prispevajo tudi občani, ki na svoje strehe nameščajo sončne elektrarne s hranilniki, za ogrevanje izberejo toplotne črpalke, namesto avta z notranjim zgorevanjem, pa kupijo električni avtomobil. Zato je smiselno, da država te nalože spodbuja s subvencijami in ugodnimi krediti, kar pa mora biti predvidljivo in kontinuirano.

Kaj bo s subvencijami v prihodnje

Kakšni bo strategija vlade na področju subvencij za naložbe v obnovljive vire energije in zelenega prehoda, med drugim tudi na področju e-avtomobilov in denimo toplotnih črpalk, smo vprašali ministrstvo za infrastrukturo in energetiko in ministrstvo za okolje in prostor, kjer so pristojni tudi za podnebni sklad.

Od okoljskega ministrstva smo izvedeli le, da se ukrepi, ki se financirajo iz sredstev podnebnega sklada, izvajajo v skladu z veljavnim odlokom o programu porabe sredstev podnebnega sklada za leta 2025–2028. "Morebitne spremembe ukrepov oziroma sredstev, namenjenih za njihovo izvajanje, bi bilo treba ustrezno urediti v okviru spremembe programa porabe sredstev podnebnega sklada," so za Žurnal24 povedali na ministrstvu za okolje in prostor. Niso pa potrdili, da bodo porabo sredstev podnebnega sklada obravnavali, jeseni, niti, da načrtujejo morebitna dodatna sredstva za e-vozila, niti kakšni so načrti spodbujanja naložb občanov v prihodnje. 

Bolj konkretni so na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, kjer pravijo, da so subvencije za električna vozila smiselne, vendar kot ciljan prometni ukrep, ne kot glavni instrument za dosego 33-odstotnega deleža OVE.

Z vidika zmanjševanja rabe energije so pomembne predvsem prenove stavb, uvajanje toplotnih črpalk, spodbujanje javnega potniškega prometa in obenem zmanjševanje nepotrebnega avtomobilskega prometa. 

"Električni avtomobil je porabnik, ne proizvajalec OVE. Elektrifikacija avtomobila je sicer zelo koristna, ker nadomešča nafto in zaradi večje energijske učinkovitosti električnega pogona zmanjšuje končno rabo energije, toda z vidika deleža OVE je učinek odvisen tudi od tega, s kakšno elektriko ga polnimo. Zato se nove podporne sheme predvidevajo za spodbujanje uvajanja novih naprav za proizvodnjo električne energije", so o subvencijah za e-vozila precej jasni na MIZE. 

Izračunov učinkov subvencij nimajo

Na nobenem od obeh ministrstev tudi ne povedo, ali nameravajo sistem subvencij spremeniti. Ni namreč vseeno, koliko sredstev iz podnebnega sklada, v katerega vplačujemo vsi, namenimo, da rabo energije znižamo za eno megavatno uro ali izpuste CO2 za eno tono.

Izračunov, koliko k znižanju prinese na primer toplotna črpalka, koliko pa e-avtomobil, na nobenem od ministrstev nimajo. Tako sploh ne vedno, ali je višina subvencije ustrezna.

Na infrastrukturnem navajajo le podatke o učinkih vseh subvencij, na okoljskem pa na vprašanje sploh ne odgovarjajo.

Subvencije za toplotne črpalke veliko bolj učinkovite

Podatke smo našli v zadnjem poročilu Eko sklada za leto 2024. Tam lahko preberemo, da so tisto leto za naložbe v toplotne črpalke izplačali 29,3 milijona evrov. Navajajo tudi podatka, da se je raba energije na račun naložb v toplotne črpalke leta 2024 zmanjšala za skoraj 219 tisoč MWh, izpusti CO2 pa so bili manjši za 61.660 ton.

To pomeni, da smo za vsako MWh manj porabljene energije namenili 134 evrov, za vsako tono manj CO2 pa 475 evrov.

Hkrati so leta 2024 za naložbe v e-avtomobile izplačali približno 12 milijonov evrov subvencij. Učinek manjše rabe energije je bil 7750 MWh, izpustov CO2 pa je bilo manj za 908 ton. Torej, za vsako MWh energije manj smo namenili 1550 evrov subvencij, vsako tono manj CO2 iz naslova e-avtomobilov pa smo financirali s kar 13.200 evri.

Glede na navedeno je zagotovo smiselno razmisliti o sistemu subvencioniranja, višinah in upravičenosti posameznih ukrepov. Vsak  evro subvencije v toplotno črpalko ima bistveno večji učinek kot evro subvencije v e-avtomobil. 

katarina.n.mal@styria-media.si