Toliko elektrike vržete stran, če ne čistite sončne elektrarne

"Nečistoče, kot so smog, izpusti plina, dimniške saje, puščavski pesek, ptičji iztrebki, pesek, odpadlo listje in cvetni prah, lahko zmanjšajo proizvodnjo električne energije tudi do dvajset odstotkov," pravijo v Gen-I.

"Letna izguba proizvodnje zaradi umazanije v Sloveniji je v povprečju relativno nizka, po podatkih, ki sem jih uspel pridobiti, nekje okoli pet odstotkov. Je pa tukaj treba omeniti, da so v določenih primerih izgube lahko bistveno višje. Ravne oziroma položne strehe v bližini gozdov oziroma polj so bistveno bolj izpostavljene umazaniji, prav tako so problematične lokacije, kjer nimajo asfaltiranih cest v okolici ali pa so v bližini neki večji industrijski obrati. V teh primerih je lahko izguba tudi do 20 odstotkov, če dodamo še sneg, so te izgube na letni ravni lahko tudi višje," pa pravi Rok Crkvenčič iz podjetja NGEN.

Desetodstotna izguba proizvodnje pri devetkilovatni sončni elektrarni pomeni 900 kilovatnih ur, pri 120-kilovatni pa okrog 1200 megatnih ur elektrike manj proizvodnje. Povprečno gospodinjstvo na mesec porabi 450 kilovatnih ur elektrike.

Ključni dejavnik je naklon

Naklon nad 30 stopinj običajno pomeni, da redno čiščenje ni potrebno, le to se opravlja po potrebi, podobna situacija je pri naklonih nad približno 15 odstotkov," je pojasnil Crkvenčič.

"Težava je večja na strehah z naklonom 20 stopinj ali manj; v teh primerih se priporoča letno čiščenje panelov. Če je sončna elektrarna postavljena blizu makadamske ceste, kamnoloma, industrijskih dimnikov ali drugih virov povečanih količin prahu, priporočamo pogostejše čiščenje. V teh primerih je optimalno čistiti sončno elektrarno dvakrat letno," pravijo v podjetju Gen-I.

"V večini primerov čiščenje zaradi naklona postavitve ter lokacije niti ni potrebno in bi bil učinek zanemarljiv. Na območjih, kjer se srečujejo s povišano količino prahu, umazanije ali cvetnega prahu, čiščenje predlagamo enkrat letno, obstajajo tudi določeni premazi, ki preprečujejo nabiranje umazanije na panelih. Prav tako je smiselno ob čiščenju opravljati tudi preventivni vzdrževalni pregled," je dodal Rok Crkvenčič iz podjetja NGEN.

Ta letni čas je za čiščenje najbolj primeren

"Najbolj problematična je pomlad, saj se takrat na modulih nabirajo cvetni prah in druge nečistoče, hkrati pa se zaradi daljših dni zviša kot sonca in s tem poveča sevanje. Posledično je pomlad najboljši čas za čiščenje modulov, saj je tako elektrarna pripravljena na sezono, v kateri je proizvodnja najvišja," svetujejo v Gen-I in dodajajo, da čiščenje poveča izkoristek elektrarne, poleg tega pa "podaljša njeno življenjsko dobo, omogoča pravočasno zaznavo fizičnih poškodb, preprečuje pojav motnega stekla in vročih točk, ki lahko poškodujejo module."

Dodajajo še, da dež in sneg ne poskrbita za zadostno čiščenje. "Deževnica zaradi naklona in lege streh ni dovolj temeljita in ne odstrani trdovratnih nečistoč, kot so zasušeni iztrebki, vodni kamen ali cvetni prah. Sneg pa umazanijo pogosto le začasno pokrije in je ne odstrani," so pojasnili.

NGEN ne ponuja storitve čiščenja panelov, po ceniku Gen-I pa je cena čiščenja do skupno 40 modulov 244 evrov, vsak naslednji modul nad 40 pa stane 6,10 evra.

Čiščenje je priporočljivo:

• vsaj enkrat letno za elektrarne na strehah z manjšim naklonom (20 stopinj ali manj);
• dvakrat letno, če je elektrarna blizu makadamskih cest, kamnolomov, industrijskih dimnikov ali drugih virov povečanih količin prahu;
• ko je elektrarna stara dve leti ali več;
• ob opazni umazaniji ali padcu proizvodnje elektrike.

Gen-I

janez.zalaznik@styria-media.si