Načrtovali so veliko rast, prodaja pa strmoglavila ...

Evropska unija si je zastavila precej ambiciozen cilj, ki pravi, da je treba do leta 2030 vgraditi 60 milijonov toplotnih črpalk, kar pomeni, da bi imela vsaj polovica evropskih stavb ogrevanje in deloma hlajenja zagotovljeno z obnovljivimi viri.

Vmesni cilj dosežen, a zdaj zaostajamo

Če bi cilj dosegli, bi porabo plina v stavbah leta 2030 v primerjavi z letom 2022 zmanjšali za 40 odstotkov, prihranili bi 60 milijard evrov pri uvozu energije, za 46 odstotkov pa bi se zmanjšale tudi emisije CO2 v sektorju stavb, navajajo v EHPA (evropsko združenje za toplotne črpalke).

Čeprav je vmesni cilj, 20 milijonov toplotnih črpalk do leta 2026 dosegla in presegla že konec lanskega leta, pa se po navedbah združenja do leta 2030 zastavljeni cilj oddaljuje. Glede na trenutne trende prodaje kaže, da bo razkorak do leta 2030 25-odstoten, namesto 60 milijonov bo v Evropi nameščenih 45 milijonov toplotnih črpalk. 

Največji padec na Češkem in v Nemčiji

Številke kažejo, da je bilo lani v 19 evropskih državah, vključene so tudi Norveška, Švica in Združeno kraljestvo, prodanih 2,31 milijona toplotnih črpalk, v uporabi pa jih je 25,5 milijona. To pa je očitno premalo oziroma precej pod načrtovano rastjo, navaja EHPA v zadnjem poročilu. Trg toplotnih črpalk je v 19 državah lani zabeležil 22-odstotni padec prodaje v primerjavi z letom 2022, ko je bila ta rekordna. 

Trend je bil negativen v 15 državah, v Avstriji se prodaja ni spremenila, v Zdraženem kraljestvu ter na Irskem in Portugalskem pa se je povečala. Največji padec so beležili na Češkem, kar 64 odstotkov, sledi pa Nemčija z 48-odstotnim padcem prodaje. 

Razlogov za padec prodaje je več

Glavni razlogi za manjše zanimanje za toplotne črpalke in s tem manjšo prodajo so po navedbah EHPA visoka inflacija, politična nestabilnost in zmanjšanje spodbud v nekaterih državah, zaradi česar je zanimanje gospodinjstev za toplotne črpalke upadlo. 

Pomemben razlog, zaradi katerega toplotne črpalke niso tako privlačne, kot bi po mnenju združenja morale biti, pa so cene električne energije. Te so ponekod previsoke in celo presegajo dvakratnik cene plina. Gospodarnost naložbe v toplotno črpalko je tako manjša. 

Ugotavljajo še, da se po Evropi manj gradi, manj je novogradenj, v katerih se investitorji najpogosteje odločijo za vgradnjo toplotne črpalke. 

Okoljsko in strateško pomembne

Trend padanja trga bi se moral spremeniti, saj imajo toplotne črpalke, kot navajajo v združenju, poleg podnebnih koristi tudi strateško vrednost. 

Če bi zgolj sedem odstotkov evropskih gospodinjstev, kar je približno 14 milijonov, zamenjalo plinske kotle s toplotnimi črpalkami, bi EU lahko uvoz plina zmanjšala za 13 milijard kubičnih metrov. To je toliko, kot Evropa letno uvozi ruskega plina za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode. 

Z vidika zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida pa bi bil učinek enak, kot če bi z evropskih cest umaknili 50 milijonov oziroma eno petino osebnih avtomobilov. 

Industrija toplotnih črpalk je strateškega pomena tudi z vidika delovnih mest. V Evropi je več kot 300 proizvodnih obratov, industrija pa neposredno in posredno zaposluje 433 tisoč ljudi. Ob tem pa ni zanemarljiv podatek, da je kar 73 odstotkov v Evropi prodanih toplotnih črpalk v Evropi tudi proizvedenih. 

V združenju tako ocenjujejo, da vzrokov za padec trga ne gre iskati v tehnoloških omejitvah, temveč v političnih odločitvah, volatilnih cenah in pomanjkanju dolgoročnih strategij. 

Odgovorne zato pozivajo k predvidljivim, stalnim in zadostnim subvencijam, usmerjenosti k energijski obnovi obstoječih stavb in predvsem k vzpostavitvi pravičnejšega razmerja med ceno električne energije in ceno plina. 

Pomen subvencij in strategij

To utemeljujejo s pozitivnimi primeri, kot sta trg toplotnih črpalk v Združenem kraljestvu in na Irskem, kjer so lani beležili precejšnjo rast. Razlog naj bi tičal v stabilnih politikah, podpornih shemah, izobraževanju monterjev. Poudarjajo, da so v ZK gospodinjstva ob prehodu iz fosilnih goriv na toplotne črpalke upravičena do 8700 evrov subvencije, rast prodaje pa je bila lani kar 56-odstotna. Na Irskem se je prodaja povečala za 19 odstotkov, kar pripisujejo dolgoročnim subvencijam in strategiji, ki se osredotoča na nova in prenovljena stanovanja. 

Vgradili naj bi jih 100.000

Po napovedi EHPA bo med državami, ki naj bi do leta 2030 krepko povečale število toplotnih črpalk, vodilna Francija z več kot 8 milijoni dodatno nameščenih toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo tople vode, sledile pa ji bodo Nemčija, Italija in Poljska. 

V Sloveniji naj bi do leta 2030 namestili 100.000 toplotnih črpalk, tako namreč izhaja iz navedb predstavnikov ministrstva za okolje, podnebje in energije, s katerimi so pospremili predstavitev NEPN.

Lani vgradili 13.000 enot

Koliko od teh že imamo vgrajenih in koliko bi jih torej še morali, ni znano. Po podatkih EHPA, ki jih je iz Slovenije pridobil prvič za lansko leto, pa smo pri nas lani vgradili 13.000 novih toplotnih črpalk. 

Preračunano na 1000 prebivalcev smo lani vgradili 6,5 toplotne črpalke, kar nas uvršča malo pred Nemčijo, kjer so jih vgradili 5,5 in za Belgijo, kjer se je ta številka ustavila pri 9,6. Daleč največ toplotnih črpalk na 1000 prebivalcev so lani vgradili na Norveškem, 48, sledi pa Finska s 33 toplotnimi črpalkami.

20 odstotkov gospodinjstev ima toplotno črpalko

Po podatkih ACER pa ima največ gospodinjstev s toplotnimi črpalkami Finska, in sicer 45 odstotkov, na norveškem jih je 42 odstotkov, na švedskem pa 36. Za primerjavo: v Franciji, kjer je vgrajenih največ toplotnih črpalk, je delež gospodinjstev, opremljenih s temi napravami, le osemodstoten, v Nemčiji pa jih ima le dva odstotka gospodinjstev. 

Natančnih podatkov za Slovenijo sicer ni, a po zadnjih iz raziskave Echo naj bi toplotno črpalko imelo 20 odstotkov gospodinjstev.  

katarina.n.mal@styria-media.si