Smer razvoja slovenske energetike je minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec precej jasno napovedal že ob svoji predstavitvi v parlamentu pred imenovanjem. Takrat je dejal, da bo energetska mešanica temeljila na razvoju jedrske energije, hidroenergije, geotermalne energije in racionalnih OVE, kamor pa, kot so zapisali že v koalicijski pogodbi, ne štejejo vetrne energije. "moj pristop bo pametna, stvarna energetska politika in ne zelena aktivistična politika". Bil je še bolj konkreten, saj je napovedal, da je s kvazi zelenim dogovorom konec.
Zgrešena politika in nerealni cilji NEPN
Napovedal je tudi, da bodo v nasprotju z obstoječim dokumentom iz leta 2024, ki ima popolnoma nerealne cilje, zlasti z vidika strukture virov za proizvodnjo električne energije, novi NEPN slonel na realnih predpostavkah.
Kritičnost do pretekle energetske politike se kaže tudi v komentarju k poročilu Agencije za energijo o stanju energetike v Sloveniji, ki ga je vlada obravnavala v začetku septembra. Na MZIE so navedli, da so "v prejšnjem mandatu, v katerem so imeli veliko vlogo trgovci z elektriko, očitno zanemarili skrb za doseganje energetske suverenosti in samooskrbe".
Skladno z Vrtovčevimi napovedmi pa ponovno navedli, da se "vse bolj tudi kažejo posledice zgrešene politike zelenega prehoda, kot je bil zastavljen v preteklosti, saj je pomemben razlog za zmanjšanje domače proizvodnje bistveno manjše obratovanje TEŠ po njenem preoblikovanju v izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s toploto".
Nič novega: Zanesljiva oskrba, konkurenčne cene, stabilnost in krepitev sistema
Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko tako ocenjuje, da poročilo o stanju slovenske energetike v letu 2025 potrjuje potrebo po energetski politiki, ki bo v ospredje postavila zanesljivost oskrbe, konkurenčne cene, stabilnost sistema ter krepitev domače proizvodnje energije.
Kaj konkretno so s tem mislili, smo vprašali na MZIE. Zanimalo nas je, kaj natančno pomeni bolj uravnotežena in odporna energetska politika in kako bodo to dosegli? V odgovoru najprej poudarijo, da mora biti energetski sistem "neodvisen od politike ter se ne sme naslanjati samo na en vir ali eno tehnologijo, ampak mora hkrati zagotavljati zanesljivost oskrbe, cenovno vzdržnost, razogljičenje, konkurenčnost gospodarstva in izvedljivost v prostoru".
Kombinacija ukrepov z več domačimi OVE
To je po njihovem mnenju možno doseči s kombinacijo ukrepov: več domačih OVE, učinkovitejšo rabo energije, pospešeno gradnjo novih proizvodnih enot in krepitvijo energetskih omrežij, hranilnikov energije ter uporabo tehnologij za zagotavljanje prožnosti energetskega sistema. Ob tem pa se nanašajo na sprejeti NEPN, ki izrecno poudarja diverzifikacijo proizvodnih virov, lokacij in tehnologij, hkrati pa določa, da mora Slovenija z lastnimi viri v kritičnih urah zagotoviti vsaj 80 odstotkov potrebne moči v elektroenergetskem omrežju. Mimogrede, gre za obstoječi NEPN, ki naj bi po navedbah Vrtovca vseboval nerealne cilje.
Razlike, kako se v tem pogledu njihova politika razlikuje od prejšnje koalicije, ki je omenjeni NEPN sprejela, niso pojasnili.
Občasno bo treba uvažati
Kot mešanico različnih domačih proizvodnih virov razumejo jedrsko energijo in številne OVE, torej hidroenergijo, sončna energija, glede na specifiko in gozdnatost tudi trajnostno rabo biomase in bioplina in tudi vetrne elektrarne. Spomnimo, slednjih v koalicijski pogodbi ni. Hkrati pa na ministrstvu v nasprotju z navedbo, da so v prejšnjem mandatu zanemarili skrb za energetsko suverenost in samooskrbo, priznavajo, da bo občasno treba manko domače proizvodnje pokriti z uvozom. "Zaradi majhnosti sistema in naravnih variacij pretokov rek bodo deleži posameznih virov lahko med leti zelo različni. Ko domača proizvodnja ne bo zadoščala, pa bo del potreb pokrit z uvozom, saj je pomemben element stabilnosti in zanesljivosti našega elektroenergetskega sistema tudi dobra povezanost v evropsko prenosno omrežje".
Sončne elektrarne imajo velik potencial
Zanimiv je še en od odgovorov, ki smo ga prejeli z ministrstva. "Sončne elektrarne imajo potrjen velik potencial in bodo predstavljale pomemben del prihodnje proizvodnje, vendar potrebujejo hranilnike, povzročajo dodatne zahteve za prožnost sistema in zahtevajo omrežne prilagoditve". Ob tem, tako na ministrstvu, jedrska energija ostaja stabilen nizkoogljični vir, "vendar zahteva družbeno soglasje in trdno dolgoročno odločitev".
Medtem, ko je Vrtovec NEPN označil za nerealen, pa iz njegovega ministrstva na naša vprašanja odgovarjajo, da "NEPN zato kot glavne usmeritve določa izkoriščanje največjega možnega obsega OVE, nadaljevanje varnega obratovanja jedrskih objektov in odločitev o novi jedrski elektrarni najpozneje do leta 2028, obenem pa določa opustitev vse rabe premoga najpozneje do leta 2033. Energetska politika torej ne predvideva povečevanja proizvodnje električne energije iz premoga, temveč njegovo postopno opuščanje".
Cene so nižje, oskrba zanesljiva
Ker navajajo, da mora energetska politika zagotoviti zanesljivo oskrbo in konkurenčne cene, nas je seveda zanimalo, ali so cene trenutno nekonkurenčne, oskrba pa nezanesljiva?
"Slovenska oskrba z električno energijo danes ni nezanesljiva. Jo je pa treba pravočasno okrepiti, sicer se lahko tveganja po izstopu iz premoga in ob večji elektrifikaciji povečajo," odgovarjajo na ministrstvu in dodajajo, da "zanesljivost oskrbe postaja zahtevna tema predvsem zaradi izločanja premogovnih zmogljivosti, večje odvisnosti od vremena pri hidro in sončni proizvodnji, rasti stopnje elektrifikacije ter potrebe po novih prilagodljivih virih, pri katerih pa se proizvodnja iz obnovljivih virov letno močneje spreminja glede na hidrološke in druge razmere".
Pritrjujejo tudi dejstvu, da ima Sloveniji v "povprečju nižje končne cene električne energije, kot v večini držav članic EU, kar je deloma tudi posledica dosedanjih ukrepov države, razmeroma nizkih omrežnin in obstoječe strukture dajatev". A reševati bo treba dolgoročni izziv, kako zagotavljati stabilnost cen po izteku interventnih ukrepov iz prejšnjih kriznih obdobij.
Katere interventne ukrepe, ki se še niso iztekli, imajo v mislih, ni jasno, saj elektriko plačujemo po tržnih cenah, tudi prispevek OVE in SPTE plačujemo v celoti, prav tako trošarino in 22-odstotni DDV. Le pri omrežninskih tarifah veljajo znižana plačila, o čemer pa je z aktom odločila Agencija za energijo, pristojna za določanje tarif.
katarina.n.mal@styria-media.si
župnik, ki se spozna na vse, posebej na energijo. ala mu vera. Nepn je predebel dokument za njegov procesor.
Ponoči delajte!
Podatek ,da je Jernej Vrtovec minister za infrastrukturo in energetiko pomeni zlom slovenskega gospodarstva . Napoved UMAR-ja za 3,8 % rast BDP je del napovedi padca slovenskega gospodarstva .