V nadaljevanju preberite:
- Letos je test peletov pokazal občutno boljšo kakovost, a med vzorci so se vseeno pojavila presenečenja.
- ZPS je pri nekaterih vrečah odkril opazna odstopanja v masi.
- Zakaj certifikati ne povedo vsega.
- Zakaj cena ni nujno pokazatelj kakovosti.
Pod drobnogled so na ZPS vzeli 22 vzorcev 15-kilogramskih vreč peletov, ki so jih junija kupili pri različnih ponudnikih.
V skupno številčno oceno so vključili kakovost peletov, ki predstavlja 90 odstotkov ocene, in označevanje, ki predstavlja 10 odstotkov. Pri kakovosti peletov so preverjali mehansko kakovost in vsebnost onesnažil, pri čemer so pri mehanski odpornosti preverili važnost, mehansko obstojnost, delež pepela in gostoto nasutja.
Poudarjajo, da je pomembno, "da so peleti dovolj suhi, a hkrati tudi mehansko obstojni, saj se sicer med prevozom in ravnanjem drobijo. Več drobnih delcev lahko pomeni težave pri dovajanju goriva in zgorevanju, pa tudi več izpustov in s tem večjo onesnaženost zraka".
Vsebnost anorganskih onesnažil, ki so lahko naravno prisotna v lesu ali pa vanj pridejo iz okolja, so letos preverjali drugič. Med onesnažila, kot navajajo, spadajo težke kovine, kot so svinec, kadmij in arzen, tudi dušik in žveplo v anorganskih oblikah.
"Pri zgorevanju peletov se lahko te snovi sproščajo v zrak in prispevajo k nastanku drobnih delcev PM, nekatere pa so tudi strupene. Zato dobra kakovost peletov ni pomembna samo zaradi učinkovitega delovanja peči, ampak tudi zaradi vpliva kurjenja na kakovost zraka".
Večina vzorcev je kakovostnih
Z rezultati testa so na ZPS zadovoljni, saj so pri večini vzorcev izmerili dobre oziroma zelo dobre lastnosti, le eden je zaradi preslabe mehanske obstojnosti dobil slabo skupno oceno (pomanjkljivo). "Rezultati so še posebej razveseljivi, če jih primerjamo z začetki svojega testiranja. Ko smo pred leti začeli sistematično preverjati kakovost lesnih peletov, so bili rezultati milo rečeno porazni. Na trgu je vladala prava zmeda, kakovost številnih izdelkov pa je močno odstopala od pričakovanj potrošnikov," navajajo na ZPS.
Tudi ko gre za onesnažila, so rezultati spodbudni, saj noben vzorec ni presegel mejnih vrednosti, ki jih določa uredba o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo in njegovi uporabi. Tudi vsebnost dušika in žvepla je bila pri vseh vzorcih znotraj dovoljenih meja. "Tako kot lani tudi letos pri tem merilu ni bilo težav – vsi vzorci so dobili zelo dobro oceno".
Nova opisna ocena
So pa letos rezultate predstavili nekoliko drugače. Poleg skupne številčne ocene tokrat posebej izpostavljajo oceno kakovosti, ki jo poleg številske ocene spremlja tudi opisna ocena. "Razlog je preprost: razlike med najboljšimi vzorci so majhne, zato je za potrošnika bolj razumljivo, da vidi, kateri peleti spadajo med najboljše, odlične ali dobre, kot pa da se osredotoča na razliko ene ali dveh točk," pojasnijo odločitev o spremembi.
Opisna ocena tako izraža izključno kakovost peletov, skupna ocena pa vključuje tudi označevanje in morebitni odbitek zaradi premajhne mase vreče.
Najboljši in najslabši peleti
Najboljšo skupno oceno so prejeli peleti RST Premium Platin A1 hrvaškega proizvajalca, ki so po kakovosti hkrati označeni z oznako najboljša kakovost. To oznako je kljub nekaj nižjim skupnim ocenam dobilo še 14 vzorcev peletov, med njimi so štirje vzorci s poreklom iz Slovenije. Oznako odlična kakovost je dobilo šest vzorcev, le vzorec Sava Ensa Premium, s poreklom iz Bosne in Hercegovine, je zaradi slabe mehanske obstojnosti dobil oznako slaba kakovost.
Kljub dobrim rezultatom testa oziroma potrjeni dobri kakovosti peletov na ZPS opozarjajo na nekaj pomembnih dejavnikov, na katere naj bi bili kupci pozorni.
Preverite kilažo, certifikat in ceno
Ugotovili so namreč, da 15 kilogramov ni vedno 15 kilogramov. "Letos smo imeli nekaj primerov, pri katerih je bila masa vreče občutno manjša od deklariranih 15 kilogramov". Pri dveh vzorcih je bila izmerjena masa kar sedem oziroma devet odstotkov manjša od navedene na embalaži. To pomeni, da je bilo v vreči približno kilogram oziroma celo več kot kilogram manj peletov, kot bi jih pričakovali. Menijo, da tako veliko odstopanje pri posamezni vreči ni upravičeno, navsezadnje potrošniki za uporabo v kaminu lahko kupijo tudi samo eno ali nekaj vreč peletov in takšno odstopanje bolj konkretno občutijo.
Poudarjajo tudi, da so vsi vzorci imeli certifikat, najpogosteje ENplus, ki je predvsem certifikat tehnične kakovosti peletov in njihove sledljivosti. "Ne pomeni pa, da je les, iz katerega so peleti izdelani, pridobljen iz trajnostno gospodarjenih gozdov".
Za informacijo o izvoru lesa so pomembne druge oznake, med njimi sta FSC in PEFC, ki se nanašata na trajnostno gospodarjenje z gozdovi, dodatno informacijo pa predstavlja navedba geografskega porekla lesa oziroma peletov.
Eden od pomembnih podatkov je seveda tudi cena, pri čemer na ZPS ugotavljajo, da najvišja cena ne pomeni nujno tudi najboljše kakovosti. Za vrečo so odšteli od pet do osem evrov, kakovost pa ni nujno sorazmerna s ceno, pravijo.
"Test omogoča primerjavo izmerjene kakovosti, označevanja in cene ter s tem pomaga pri odločitvi, kateri izdelek se najbolj splača kupiti. Pri tem je smiselno upoštevati tudi dejansko maso peletov v vreči. Če je vreča lažja od deklarirane mase, je lahko na videz ugodna cena na kilogram v resnici precej manj ugodna".
Ne le peleti, pomembna je tudi peč
Uporabnike peletov pa opozarjajo tudi na pomen kurilnih naprav, ki jih uporabljajo. "Pri zgorevanju nastajajo različne emisije, med drugim drobni delci, ki negativno vplivajo na naše zdravje. Na količino emisij vplivajo tako kurilna naprava in njeno vzdrževanje kot način kurjenja in kakovost goriva. Kakovostni, ustrezno suhi in mehansko obstojni peleti so zato pomemben del enačbe. Še tako kakovostni peleti pa ne morejo odpraviti emisij, ki so posledica neustrezne ali zastarele kurilne naprave oziroma nepravilnega kurjenja. Pomembno je, da uporabnik upošteva navodila proizvajalca peči, skrbi za njeno redno vzdrževanje in uporablja gorivo, ki je zanjo primerno".
Natančnejše rezultate testa lahko preverite na spletni strani ZPS. Ogled testa je brezplačen, le registrirati se morate.
katarina.n.mal@styria-media.si
