V drugi polovici lanskega leta se je električna energija za gospodinjske odjemalce podražila v 17 državah članicah, tudi v Sloveniji, kjer je bila za povprečnega gospodinjskega odjemalca dražja za 5,7 odstotka, z 201 evra leta 2024 se je povišala na 212 evrov za MWh. To nas uvršča na 11. mesto po višini rasti cene kilovatne ure z vsemi dajatvami in DDV, danes poroča Eurostat.
Bistveno bolj oziroma najbolj se je podražila električna energija v Romuniji, kjer so zabeležili kar 58,6-odstoten, cena je iz 186 evrov poskočila na 289 evrov za MWh. Več kot 30 odstotkov dražjo elektriko so v primerjavi z letom 2024 plačevala avstrijska in irska gospodinjstva ter gospodinjstva v Luksemburgu. Do največ pet odstotkov pa se je podražila elektrika v Belgiji, na Slovaškem, v Estoniji, Grčiji, na Madžarskem in v Latviji.
Na drugi strani je bila v 10 državah članica lani elektrika v primerjavi z letom pred tem cenejša. Najbolj je cena padla na Cipru, za skoraj 15 odstotkov, za dobrih 12 se je pocenila v Franciji za skoraj 12 odstotkov pa na Danskem.
- Preberite še: Povišanje cen elektrike: Kaj o tem pravijo dobavitelji?
Sedma najnižja cena v EU
Ne glede na spremembe cen so najcenejšo elektriko lani plačevala madžarska gospodinjstva, cena MWh je bila 108 evrov. Sledi Malta s ceno 128 evrov, na četrtem mestu pa je Hrvaška s ceno 166 evrov za MWh, v primerjavi z letom 2024 pa je bila dražja za skoraj 12 odstotkov. Nižjo ceno elektrike kot pri nas imajo še v Bolgariji, na Slovaškem in v Litvi.
Slovenska gospodinjstva so lani plačevala sedmo najnižjo ceno elektrike, kar v 20 državah EU je bila dražja. Od povprečne cene (290 evrov/MWh) sedemindvajseterice je bila nižja za dobrih 36 odstotkov, v primerjavi z državami evroobmočja pa za dobrih 41 odstotkov, kjer se je cena ustavila tik po 300 evri za MWh.
V sosednji Italiji je bila 297 evrov za MWh, v Avstriji pa je bila še dražja, 327 evrov. Nad 300 evrov je bila cena tudi na Češkem, Danskem, v Belgiji in v Nemčiji, kjer se je ustavila pri dobrih 380 evrih, najvišja je bila cena na Irskem, kjer je presegla 400 evrov za MWh.
Po dajatvah točno na sredini
Poglejmo še dajatve. Slovenska gospodinjstva se po višini dajatev, ki v končni ceni elektrike predstavljajo dobrih 22 odstotkov (večji del je DDV), uvrščajo točno na polovico, na 14. mesto. V 13 državah so dajatve višje, v 13 pa nižje. Hkrati so slovenske dajatve nižje od povprečja v EU in tudi od povprečja evroobmočja.
Najvišje dajatve plačujejo na Danskem, kjer predstavljajo skoraj polovico končne cene, Poljskem (več kot 40 odstotkov) in Švedskem (približno 35 odstotkov), najnižje pa so na Malti, v Luksemburgu in na Irskem, kjer so pod 10 odstotki.
Kupna moč in cena elektrike
Nekoliko drugačna so razmerja cen, če upoštevamo še kupno moč prebivalstva v posamezni državi. V tem primeru v Sloveniji plačujemo nekoliko višjo ceno, in sicer 243 evrov na MWh, kar nas uvršča na 12. mesto. Še vedno pa to pomeni, da v večini drugih EU držav, tudi upoštevajoč kupno moč, plačujejo dražjo elektriko.
Tudi na te lestvici prepričljivo vodi Romunija, kjer se cena elektrike, upoštevajoč kupno moč romunskih gospodinjstev, dvigne z 289 evrov na neverjetnih 495 evrov za MWh. Na Poljskem je cena 372 evrov na Češkem pa 387 evrov na MWh.
Glede na kupno moč pa so cene najnižje na Malti (141 evrov/MWh), na Madžarskem, kjer je 151, in na Finskem, kjer je 188 evrov na MWh. Na Hrvaškem, kjer je cena MWh 166 evrov, pa upoštevajoč kupno moč pomeni 233 evrov.
Na drugi strani pa je kupna moč irskih gospodinjstev tolikšna, da kljub najvišji ceni elektrike primerjalno plačujejo le 342 evrov na MWh.
Lupljenje....lupljenje.....
Ja sedaj vemo s čim bomo pokrivali 90 miljard posojila, ki ga EU namenila Ukrajini. Veliko držav pa ima v dvig cen elektrike všteto tudi krepitev lastnih obrambnih kapacitet.
Gonite se nekam,pol pa še penzijo povišajte.