Nova metodologija obračuna omrežnine za električno energijo je povzročila veliko nejevolje v javnosti in tudi med politiki, ki si zdaj prizadevajo celo razrešiti preostale člane sveta Agencije za energijo in posledično za spremembe sistema.
Največ pripomb na novo omrežnino je iz vrst gospodarstva in industrije, v gospodinjstvih pa so najbolj glasni tisti, ki imajo na strehah samooskrbne sončne elektrarne. Po novem bo namreč večina teh plačevala več omrežnine kot do zdaj.
Sistem je zapleten, preveč se poudarja moč
Kaj pa vsa druga gospodinjstva, ki sončnih elektrarn nimajo? Večina bo na letni ravni plačevala manj omrežnine, a za zdaj v gospodinjstvih tega občutka še ni, saj smo sredi visoke sezone, ko so stroški za omrežnino bistveno višji, kot bodo od marca do oktobra.
Gospodinjski odjemalci novemu obračunu očitajo tudi zapletenost, težko naj bi bil razumljiv, odjemalce pa naj bi silil v bolj racionalno rabo električne energije, predvsem v bolj preudarno obremenjevanje omrežja.
Pri obračunu omrežnine, ki je sestavljena iz omrežnine za moč in omrežnine za prevzeto energijo, je prva stopila v ospredje. Posledično ima obremenjevanje omrežja večjo težo v skupnem strošku omrežnine kot prevzeta energija.
Kot so že pred časom pojasnili na agenciji, so se za tak model odločili, ker "so stroški povezani predvsem z zmogljivostjo omrežja in konično obremenitvijo, ki dajeta signal za morebitno ojačenje omrežja," in dodali, da je zato "prav, da se ti v večji meri pokrivajo s tarifno postavko za moč."
Celoten omrežninski sistem je, kot navajajo na agenciji, skladen z evropsko zakonodajo, nacionalno energetsko politiko in tudi s smernicami ACER, ter pravičen, saj temelji na predpostavki, da naj vsak plača toliko omrežnine, kolikor obremenjuje omrežje.
Omrežnina za gospodinjstva v sosednjih državah
Ali so tudi v drugih državah članicah sledili tem načelom določanja obračuna omrežnine? Preverili smo, kako in koliko omrežnino za gospodinjstva obračunajo v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Vprašanja smo naslovili na nacionalne agencije za energijo, a so nam odgovorili le iz Avstrije in Madžarske, zato smo podatke za drugi dve državi poiskali na uradnih spletnih straneh, primerjalne izračune pa naredili s pomočjo uradnih primerjalnih kalkulatorjev oskrbe z električno energijo za gospodinjstva.
Izračuni za povprečno gospodinjstvo
Pri primerjavi smo upoštevali letno porabo električne energije 4500 kWh. Za slovensko gospodinjstvo smo upoštevali, da ima dogovorjeno moč v vseh blokih 5 kW (kar ustreza prejšnji administrativno določeni moči 7 ali 10 kW), za italijansko pa 10 kW.
Izračuni kažejo precejšnje razlike v zneskih omrežnine v posamezni državi. Dodati pa je treba, da bi bile razlike tudi drugačne, če bi pri slovenskem gospodinjstvu upoštevali druge vrednosti dogovorjenih moči v posameznem časovnem bloku. Če bi bile te nekoliko višje, bi bile razlike seveda manjše, če pa ima povprečno gospodinjstvo še nekoliko nižje dogovorjene moči od pet kilovatov, bi bile razlike še večje.
V Italiji ima moč izjemen pomen
Metodologije obračunov omrežnine za gospodinjstva se med seboj precej razlikujejo. Slovenskemu obračunu je še najbolj podoben italijanski. Tam še večji del (82 odstotkov) stroška omrežnine predstavlja omrežnina za moč, le da nimajo časovnih blokov, temveč obračunajo moč podobno, kot je pri nas veljalo prej.
Omrežnina za moč je sestavljena iz fiksnega zneska, ki je 23 evrov na leto ne glede na moč, iz zneska za obračunano moč, ki je 25 evrov na leto na kW, za obračunano moč 10 kW torej 250 evrov na leto, za 6 kW pa 150 evrov. K temu prištejejo še dodatek 0,2/kW na leto, torej še dodatna dva evra za moč 10 kW.
Poleg tega plačujejo omrežnino za prevzeto energijo, pri čemer veljajo trije časovni bloki. Tarife so od 0,0007 do 0,12 evra/kWh. Povprečno gospodinjstvo v Italiji s povprečno letno porabo 4500 kWh plača 337 evrov omrežnine, če prištejemo še DDV, ki je 10 odstotkov, je znesek 371 evrov na leto, kar smo izračunali s pomočjo uradnega kalkulatorja nacionalne agencije za energijo.
V Avstriji pripravljajo spremembe, moči bodo dali večji pomen
Iz avstrijske agencije so nam sporočili, da gospodinjstva pri njih ne plačujejo omrežnine za moč, temveč splošno fiksno nadomestilo, ki je 48 evrov na leto ne glede na priključno moč. Ob tem so dodali, da so prav zdaj v postopku spremembe omrežninskega akta, ki bo po novem določal omrežnino za moč tudi za gospodinjstva. Kolikšno, za zdaj še ni znano.
Tako avstrijska gospodinjstva poleg letnega pavšala plačujejo le omrežnino za preneseno energijo. Strošek te je odvisen od lokacije oziroma distribucijskega sistema, teh pa je v Avstriji 13. Tarife za omrežnino za energijo so zelo različne od 0,053 pa vse do 0,2 evra na kilovatno uro. V avstrijski agenciji so izračunali, da gospodinjstvo z letno porabo 4500 kWh poleg 48 evrov v povprečju plača še 398 evrov omrežnine za prenos energije. Z 20-odstotnim DDV je skupni znesek 535 evrov.
Lastniki samooskrbnih sončnih elektrarn omrežnino plačujejo za vso iz omrežja prevzeto električno energijo, so še povedali.
Na Hrvaškem strošek večji kot v Sloveniji, a ...
Podobno kot v Avstriji omrežnino obračunajo tudi na Hrvaškem in Madžarskem.
Na Hrvaškem gospodinjstva plačajo omrežnino za prenos energije, ki v enotarifnem merjenju znaša 0,046 evra/kWh. Kot smo izračunali s pomočjo uradnega kalkulatorja, je strošek omrežnine pri porabi 4500 kWh na leto 207 evrov. Poleg tega morajo plačati še fiksno nadomestilo za uporabo omrežja, ki je 1,724 evra na mesec oziroma 21 evrov na leto. Skupni strošek na leto je 228 evrov, kar je nekoliko dražje kot v Sloveniji. Vendar pa je končni znesek z DDV nekoliko nižji (258 evrov), saj je na Hrvaškem obdavčitev 13-odstotna.
Na Madžarskem stroški čez 300 evrov na leto
Iz madžarske agencije so nam odgovorili, da gospodinjstva plačujejo le omrežnino za energijo, 0,057 evra/kWh. Poleg tega plačajo fiksno nadomestilo za uporabo omrežja, ki znaša zgolj 3,5 evra na leto. S pomočjo kalkulatorja, ki so nam ga poslali, smo izračunali, da je letni strošek za omrežnino 259 evra, s 27-odstotnim DDV pa 329 evrov.
Slovenski omrežninski sistem je zagotovo najbolj kompleksen, vendar pa to ne pomeni, da so stroški omrežnine zato med najvišjimi, kar kaže tudi primerjava s sosednjimi državami. Prav nasprotno, več omrežnine plačujejo povprečna avstrijska in italijanska gospodinjstva, nekoliko je strošek višji tudi na Hrvaškem, precej več omrežnine pa plačajo tudi madžarska gospodinjstva.
katarina.n.mal@styria-media.si
Roko na srce in glede na lanske položnice, plačujem za elektriko manj.... Je pa res, da se nisem pustil nasr.... kuštrafcu in njegovi pokvarjeni solarni agendi.
Če pogledam trenutno zadevo glede omrežnine je po mojem mnenju. Takšna, da priključna moč nima nobene veze z omrežnino. Omrežnina je obremenitev električnih vodov od ponudnika do uporabnika. Zato se naj omrežnina obračunava glede na porabljeno količino električneja toka, ki… ...prikaži več je prešel to razdaljo od A-B. Nebi pameten če nebi zakompliciral
Sosedi Hrvati imajo največjo inflacijo v EU. Plenković se jim hvali, da so zapravili več kot miljardo € za subvencijo elektrike in energentov..Folk pa se ne zaveda, da to ne gre z vladnega žepa ampak, iz skupnega računa, ki ga… ...prikaži več je treba posledično polnit.