Sončne elektrarne: Takšna je usoda strank, ki so jim odpovedali pogodbe

Vseh 3300 strank so poklicali, nekatere celo večkrat in za vsako posebej poskušali najti zanjo najboljšo rešitev, je povedal Gregor Novak. Približno 10 odstotkov se jih je odločilo ostati pri omenjeni družbi, pri čemer so sončne elektrarne nadgradili s hranilnikom električne energije in hibridnim inverterjem, večina drugih pa je prešla k dobavitelju Gen-i.

Za povprečno gospodinjstvo dodatnih 6000 evrov

Gregor Novak je postregel tudi z nekaj bolj konkretnimi podatki o višini naložbe in njeni vračilni dobi za gospodinjstva in male poslovne odjemalce, ki so se odločili ostati pri SunContractu in tako prešli v novo shemo samooskrbe.

Povprečno gospodinjstvo s sončno elektrarno z močjo od 10 do 12 kW je dodalo hranilnik z zmogljivostjo 25 kWh in hibridni inverter. Z upoštevanjem subvencije je naložba približno 6000 evrov, po besedah Novaka pa naj bi se povrnila v približno šestih letih. Ob tem doda, da bi bila vračilna doba precej daljša, če tako postavljenega sistema ne bi upravljali v podjetju.

Malim poslovnim odjemalcem se naložba povrne prej

Koliko dodatnih sredstev so morali vložiti mali poslovni odjemalci, ni povedal, poudaril pa je, da se naložba pričakovano višja, saj so k sončnim elektrarnam z močjo od 20 do 25 kW pregrajevali baterijske hranilnike z zmogljivosti približno 100 kWh. Z učinkovitim upravljanjem pa se jim bo dodatna naložba, za katero so upravičeni do 45-odstotne subvencije, povrnila že v približno štirih do petih letih.

Veliko nezaupanje v solarne rešitve

V podjetju so zadovoljni, da so zgodbo z net meteringom rešili in zaključili, manj pa so zadovoljni z energetsko politiko, ki jo sprejema in vse prepogosto spreminja vlada oziroma ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Razmere na področju samooskrbe in tudi naložb v večje solarne sisteme niso ugodne, razloge za to pa Novak pripisuje predvsem odgovornim za področje energetike. Z obilo spremembami, nedomišljenimi rešitvami, ki pogosto niti niso speljane do konca, so po njegovem mnenju ustvarili veliko nezaupanje v solarizacijo in samooskrbo. Preveč je negotovosti, zato po njegovi oceni kar 80 odstotkov noče niti slišati za naložbe v sončne elektrarne in hranilnike.

Zakonodaja je nepopolna in nedodelana

Rešitev po njegovem mnenju ne bo prinesel ne novi zakon o spodbujanju obnovljivih virov energije, niti že sprejeti zakoni. Kar ponazori tudi z načinom uvajanja agrofotovoltaike, ki ji nasprotujejo vsi strokovnjaki s področja kmetijstva, in umeščanjem OVE v prostor.

Tudi povračilo stroškov, ki jih dobaviteljem povzroča net metering, kar so pristojni v zakon vrnili potem, ko je SunContract napovedal prekinitev pogodb z net meteringom, ne bo prineslo dokončne in popolne rešitve za dobavitelje. Kot je povedal, bodo ti do leta 2030 dobili povrnjene le stroške, ki jih povzročajo sončne elektrarne gospodinjskih odjemalcev, malih poslovnih odjemalcev pa ne. Ocenjuje, da bodo dobavitelji dobili povrnjenih le 70 odstotkov stroškov, kar je še ena nepopolna rešitev.

Cilj je nedosegljiv 

Na podlagi rešitev, ki jih je politika uvedla v zadnjem času in jih še uvaja, po njegovem mnenju ne bomo dosegli cilja deleža obnovljivih virov energije do leta 2030, ko naj bi bil ta 33-odstoten.

V času najboljših let net meteringa smo v Sloveniji vgradili za približno 500 MW sončnih elektrarn na leto, če želimo doseči omenjeni cilj, tako Novak, pa bi v naslednjih štirih letih morali vsako leto vgraditi po 750 MW. To se mu glede na trenutno nezaupanje do naložb v sončne elektrarne ne zdi dosegljiv cilj.

Potrebujemo 10-letno strategijo brez sprememb

Prepričan je, da bomo najprej potrebovali vsaj tri leta, da se razmere najprej umirijo, potem pa se ponovno vzpostavi zaupanje, a le pod pogojem, da bodo pristojni že zelo kmalu sprejeli zakonodajni okvir, s strategijo vsaj 10 let, ki se potem ne bo kar naprej spreminjala, ne glede na to, kdo bo na vladi.  

Poleg tega bi morali sprostiti sredstva, ki neporabljena ležijo v podnebnem skladu, in jih bolj premišljeno in strateško porabiti, v nasprotnem bomo desetine milijonov plačevali drugim državam za statistični prenos oziroma odkup manjkajočega deleža OVE.  

Subvencije za hranilnike postavljene drugače

Če so, kot pravi Novak, subvencije za poslovne odjemalce zadostne, pa subvencije za gospodinjske odjemalce niso. Pri tem ne misli za višino subvencije za kilovatno uro zmogljivosti hranilnika, temveč na zgornjo omejitev zmogljivosti, ki je sploh še upravičena do spodbude. Zdaj je omejena na dvakratnik priključne moči iz soglasja za priključitev. Za učinkovito delovanje samooskrbnega sistema pa bi morala biti omejena na najmanj štirikratnik, kar pomeni, da je zaloge elektrike namesto za dve, za štiri ure.  

Ali drugače. Za povprečno hišo je hranilnik z zmogljivostjo 25 kWh premalo, za učinkovito delovanje in visoko stopnjo samooskrbe bi morala biti njegova zmogljivost 50 kWh, če je pri hiši še električni avtomobil, pa celo 100 kWh. Za tako velike hranilnike pa za gospodinjstva ni subvencij.

V prihodnje se ne sme ponoviti, da razpise za subvencije zaprejo praktično čez noč, kot so nedavno naredili z razpisom za poslovne subjekte, je prepričan. Naložbe so lahko uspešne le, če so skrbno načrtovane, tudi finančno, je prepričan.

Zdaj pa okolje za naložbe v sončne elektrarne, pa naj bodo manjše samooskrbne ali večje, ni predvidljivo in stabilno.

Čez 10 let jih bomo imeli praktično vsi

V prihodnje bo sicer po mnenju Novaka zanimanja predvsem za vgradnjo baterijskih hranilnikov precej večje, saj cene precej hitro padajo. Še posebej bo to izrazito, ko bo tehnologija natrijevih baterij zrela za široko potrošnjo. Ocenjuje, da bodo že čet pet let zelo dostopni, čez 10 let pa bo po njegovem mnenju večina hiš si stavb opremljena s hranilniki.

Dotaknil se je tudi 3,3 milijona evrov vredne tožbe, ki jo je prosti državi vložil SunContract. Do zdaj od države še niso dobili nobenega odgovora ali morebitnega predloga o izvensodni poravnavi. Ob tem pa dodaja, da je bila posredna poslovna škoda bistveno večja, ocenjujejo jo na 10 do 15 milijonov evrov.