V nadaljevanju preberite:
- Kako določiti ustrezen delež v souporabi električne energije in kje so pasti.
- Oddajnik energije je ob koncu leta lahko tudi v minusu.
- Kako določiti ceno in koliko lahko s souporabo zaslužite.
Registracija v sistem souporabe je na portalu Moj elektro že možna. Tam najdete tudi podrobna navodila, kako se registrirati, dogovor pa morata podpisati proizvajalec električne energije iz OVE (oddajnik) in prejemnik.
Ob tem dodajmo, da se je treba registrirati najkasneje do 10. v mesecu, če želite, da bo souporaba začela veljati s 1. v naslednjem mesecu. Več odgovorov o souporabi pa najdete tukaj.
Določitev deleža
Bistvo souporabe je, da se oddajnik in prejemnik dogovorita o deležu električne energije, ki jo bo prvi oddal drugemu, ter o ceni za oddano oziroma prejeto električno energijo.
Oddajnik mora biti pri določitvi deleže električne energije še posebej pozoren, da ne bo ob koncu leta ustvaril minus. To velja predvsem za oddajnike, ki električno energijo proizvajajo s samooskrbnimi sončnimi elektrarnami v sistemu net meteringa.
Pomembno je namreč, od katerega dela električne energije se določi delež za souporabo. V javnosti je bilo možno razumeti, da se delež določi od viška proizvedene električne energije, ki proizvajalcu ostane pri poračunu ob koncu leta. To ne drži.
Pravila namreč določajo, da se delež energije, oddane v souporabo, upošteva od vse v omrežje oddane električne energije in ne od ob koncu leta (obračun) izračunanega viška oziroma razlike med oddano in prejeto energijo.
Primer: Minus na letnem nivoju
Poglejmo primer. Oddajnik je v koledarskem, to je v obračunskem letu v omrežje oddal 12.000 kWh električne energije, iz omrežja pa jo je prejel 9000 kWh. Ustvaril je 3000 kWh presežka. Njegov letni obračun je pozitiven, zato mu električne energije ob koncu koledarskega leta ni treba doplačati.
Odloči se, da bo prejemniku v prihodnjem letu v souporabo oddal polovico presežka, torej 1500 kWh. A pozor, v pogodbo o souporabi ne sme napisati, da bo oddajal 50 odstotkov.
To bi namreč pomenilo, da bo oddal 50 odstotkov od vse v omrežje oddane električne energije, torej polovico od 12.000 kWh in ne polovice od 3000 kWh, kolikor je na letnem nivoju izračunan višek.
Ob koncu leta bi za oddajnika to pomenilo, da je v omrežje oddal le 6000 kWh, saj jih je 6000 oddal v souporabo. Hkrati pa je iz omrežja prejel 9000 kWh. Ustvaril je torej 3000 kWh minusa. Te pa bo moral dobavitelju električne energije plačati po ceniku oziroma najverjetneje po višji ceni, kot jo je iztržil od prejemnika v souporabi. Poleg tega bo za teh 3000 kWh moral plačati tudi omrežnino in druge dajatve.
Smiselno je namreč, da prejemnik vstopi v souporabo, ker bo del električne energije plačeval po nižji ceni, kot jo plačuje dobavitelju.
Delež v souporabo električne energije je treba izračunati od vse oddane energije v omrežje. Če se je odločil oddati 1500 kWh, to predstavlja le 12,5 odstotka vse v omrežje oddane električne energije in v pogodbo je treba zapisati ta odstotek.
Če bi se odločil na primer oddati 2000 kWh, pa bo v pogodbo zapisal, da bo v souporabo oddal 16,6 odstotka v omrežje oddane električne energije.
Zagotovo pa ni smiselno, da v souporabo odda vseh 3000 kWh, ki jih glede na letni obračun v sistemu net meteringa ustvari kot višek.
Deleži oziroma količina energije, ki jo oddajnik lahko odda v souporabo, ne da bi pri tem tvegal negativni poračun ob koncu leta, so majhni, kar pomeni, da je tudi njegov zaslužek relativno majhen.
Zaslužek s 1500 kilovatnimi urami precej pičel
Če bi 1500 kWh prejemniku prodal po tržni ceni dobaviteljev, bi iztržil približno 165 evrov (0,11 evra/kWh). Ker pa prejemnik verjetno ne bo sprejel cene, podobne, kot jo plačuje dobavitelju, se bosta dogovorila za nižjo ceno.
Pri ceni 0,09 evra/kWh bo oddajnik iztržil 135 evrov. Vprašanje je, ali se prejemniku to splača, saj bo pri 1500 kWh iz souporabe prejete električne energije privarčeval 30 evrov v celem letu.
Če se s ceno srečata nekje na polovici tržne, bo oddajnik zaslužil, prejemnik pa privarčeval približno 82 evrov v enem letu.
Navedeno velja ob predpostavki, da je prejemnik porabil vso električno energijo iz souporabe, kar je malo verjetno. Gleda se namreč vsako 15-minutno obdobje. Če ima oddajnik v teh 15 minutah višek, ta višek prejemnik lahko porabi le v teh 15 minutah, sicer postane last njegovega dobavitelja. Vprašanje je, ali ima prejemnik takšno porabo sredi dneva, ko nastajajo viški.
Souporaba ene osebe z več odjemnimi mesti
Souporaba je verjetno najbolj smiselna v primerih, ko ima ena oseba več odjemnih mest. Ne enem odjemnem mestu proizvaja električno energijo, saj ima na strehi gospodinjstva sončno elektrarno (oddajnik), souporabo pa sklene z drugim odjemnim mestom, ki je lahko njegov vikend, delavnica, gospodarsko poslopje. Če ima več odjemnih mest, ki bi lahko bila prejemniki, lahko z vsemi sklene pogodbo o souporabi. Pomembno je le, da je na enem odjemnem mestu proizvodnja, ki predstavlja oddajnika, druga odjemna mesta pa so prejemniki.
katarina.n.mal@styria-media.si
