Ultimat vlade se izteka, a to je razlog, da sprememb omrežnine ne bo

Jutri se izteka rok, ki ga je vlada 23. decembra lani postavila Agenciji za energijo oziroma njenemu svetu in vodstvu. Takrat je namreč vodstvo agencije pozvala k hitremu ukrepanju, "najkasneje do 8. januarja 2025 naj uvede način obračuna omrežnine, kot je veljal pred uveljavitvijo omenjene metodologije in nemudoma pristopi k spremembi akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje." Hkrati je vlada svet agencije pozvala k odstopu. 

Nov obračun omrežnine, ki velja od 1. oktobra lani, je namreč predvsem v začetku decembra, ko so odjemalci dobili prve račune za električno energijo z obračunom dražje, visoke sezone, med lastniki samooskrbnih sončnih elektrarn, gospodarstveniki in politiki sprožil veliko ogorčenja. 

Kot razlog omenjenega poziva je navedla, da "obstoječa metodologija obračunavanja omrežnine ne zagotavlja ustreznega prehodnega obdobja za poslovni odjem in ne podpira naložb v zelene tehnologije na ravni gospodinjskega odjema."

Agencija: razlogov za spremembe ni

Na poziv vlade so se v agenciji odzvali takoj, v sporočilu za javnost so med drugim zapisali, da bo agencija "ciklično spremljala stanje obremenitev omrežja in učinke prenove obračuna omrežnine, ustrezno posodabljala tarife in po potrebi metodologijo dopolnjevala oziroma nadgrajevala."

Spremljanje prvih učinkov in izračuni pa, kot še dodajajo, "potrjujejo navedbe in izračune agencije, zato v tem trenutku ne vidimo potrebe po prenehanju uporabe nove metodologije."

"Menim, da gre reforma v pravo smer in jo podpiram. Večina teže se namreč z njo daje obračunu na moč in ne več pretoku elektrike. To je smer, v katero gredo vse evropske države. Pretok elektrike z razpršeno proizvodnjo namreč postaja vse manj pomemben faktor povzročanja stroškov v distribuciji," je član sveta agencije Janez Kopač pojasnil za STA in dodal, da "samo v treh državah v Evropi obračunavajo omrežnino izključno na podlagi pretoka, to so Albanija, Kosovo in Moldavija." 

Na pomisleke o domnevno zastareli metodologiji Kopač odgovarja, da se ta lahko in se tudi mora prilagajati glede na analize, ki jih bo agencija naredila po nekaj mesecih funkcioniranja novega sistema obračunavanja. "Takrat se bomo pogovorili o morebitnih popravkih," je napovedal, a ob tem poudaril, da pa je smer reforme zagotovo prava.

Kopač je še opozoril, da sistema tehnično tudi ni mogoče spremeniti v tako kratkem času - od vladnega poziva sta namreč minila šele dva tedna -, saj je treba prilagoditi informacijski sistem pri dobaviteljih in elektrodistribucijskih podjetjih. "To traja najmanj pol leta," je bil jasen.

Od takrat sta sicer odstopila dva člana sveta agencije, najprej Mitja Breznik in nekaj dni kasneje še Sandi Šterpin, ki bi jima mandat potekel šele junija 2029. V svetu vztrajajo njegov predsednik Franc Žlahtič in dva člana Borut Bratina in Janez Kopač. Vsem bo sicer šestletni mandat potekel junija 2026. 

Svet agencije nesklepčen

Kaj odjemalci električne energije in plačniki omrežnine torej lahko pričakujemo jutri? Najverjetneje nič. Novih odstopov očitno ne bo, na agenciji pa vztrajajo pri veljavni omrežnini in kot rečeno, akta ne nameravajo nadomestiti s prej veljavnim. 

Kljub temu pa so razmere nenavadne. Tudi če bi se vodstvo agencije, torej njena direktorica Duška Godina odločila izpolniti poziv vlade, sprememb omrežninskega akta svet agencije ne bi mogel potrditi. Z odstopom dveh članov je postal nesklepčen, kar pomeni, da ne more veljavno odločati. 

Poslovnik Agencije za energijo namreč določa, da je svet sklepčen in lahko veljavno odloča, če so na seji navzoči predsednik ali njegov namestnik in vsaj trije člani sveta. K temu dodajmo še, da bi svet v osnovi moral imeti predsednika in pet članov, pa je dlje deloval le s predsednikom in štirimi člani, eno mesto člana je bilo nezasedeno. 

Razpis za nove člane odprt do konca meseca 

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je sicer že objavilo razpis za nove člane sveta agencije, a se rok za prijavo izteče šele 29. januarja letos. Do izbora novih članov, ki jih predlagata ministrstvo ali vlada, potrdi pa državni zbor, bo torej minilo še precej časa, do takrat pa svet ne more odločati o ničemer. 

Na vprašanje, kako se bodo na vladi in ministrstvu izvili iz nastalih razmer in kako bodo ukrepali po 8. januarju, na ministrstvu odgovarjajo, da "glede na to, da je bil javni poziv že objavljen, pričakujemo, da bomo v najkrajšem možnem času zagotovili sklepčnost sveta agencije."  Kako bodo ukrepali po tem, pa na ministrstvu ne odgovarjajo. 

Dodajajo le, da se je agencija na poziv vlade, da ne vidijo potrebe po ponovni uvedbi prejšnjega sistema, odzvala že 24. decembra lani, torej prej, preden je svet agencije z zadnjim odstopom enega od svetnikov postal nesklepčen.

"Oba svetnika, ki sta ministrstvu poslala odstopno izjavo, sta to storila po odzivu vodstva agencije na poziv vlade. Agencija tako v dneh od poziva vlade in do odstopa obeh svetnikov, ko je svet agencije še bil sklepčen, ni pokazala nobenega namena, da bi pozivu vlade sledila," še navajajo na ministrstvu.