Že leta nam zakonodaja predpisuje vse strožje pogoje za gradnjo in obnovo individualnih hiš in večstanovanjskih stavb. Zahteve se nanašajo predvsem na vse bolj učinkovito in varčno rabo energije v stanovanjskih stavbah, kar pomeni, da morajo biti te vse bolj toplotno izolirane, okna vse bolj toplotno učinkovita, vgraditi je treba tehnologije, ki so učinkovite, in naj bi, če se le da, izkoriščale obnovljive vire energije. Vse gre v smeri manjše rabe energije, povečanja deleža izkoriščanja obnovljivih virov energije in manjših izpustov ogljikovega dioksida, k ciljem, h katerim je zavezana Slovenija.
Raba energije v stanovanjskih stavbah je zelo omejena
Skratka, državljan, ki želi graditi, mora izpolniti celo vrsto zahtev, kar zapleta gradnjo in zvišuje stroške. Če želi za novogradnjo dobiti nepovratna sredstva od Eko sklada, mora graditi pasivno hišo. Glavna zahteva, ki jo mora izpolniti, poleg vseh drugih, je, da za ogrevanje svoje nove hiše ne bo porabil več kot 15 kWh toplote na kvadratni meter na leto. Če to prevedemo v bolj razumljiv jezik, to pomeni približno 1,5 litra kurilnega olja na kvadratni meter na leto.
Če želi svojo starejšo hišo energijsko obnoviti in hkrati za to dobiti nepovratna sredstva, pa je ta meja za ogrevanje postavljena na 25 kWh na kvadratni meter na leto. Korenita energijska obnova starejše hiše pa pomeni novo toplotno izolacijo in fasado, nova okna, nov ogrevalni sistem in po možnosti še prezračevalni sistem. Stroški v trenutku narastejo na več deset tisoč evrov.
Zakonodaja pa gre še korak naprej. Čez natančno eno leto nam bodo novi predpisi zapovedali nove zahteve. Graditi bomo morali v skoraj nič energijskem standardu. Med drugim to pomeni, da lastnik za ogrevanje v svoji novi hiši ne bo smel porabiti več kot 25 kWh toplote na kvadratni meter na leto, polovica te energije pa bo morala biti pridobljena iz obnovljivih virov. Vendar če bo upošteval zgolj ta standard, ne bo upravičen do nepovratnih sredstev. Tudi obnavljati bo moral v skoraj nič energijskem standardu.
Kako energijsko učinkovita je država?
Država od svojih državljanov zahteva in do neke mere to s subvencijami tudi spodbuja, da so energijsko zelo učinkoviti. Kako pa ravna sama? Zanimalo nas je, koliko energije vsako zimo za ogrevanje porabijo v državnih nepremičninah, predvsem v ministrstvih in njihovih organih v sestavi, ter vladnih nepremičninah, in kako so pri tem učinkoviti.
Prav težava pri ugotavljanju tega je dejstvo, da ne obstaja enoten seznam vseh državnih nepremičnin, hkrati pa imajo te izjemno veliko različnih upravljavcev, zato je podatke o skupni rabi energije v vseh državnih stavbah nemogoče dobiti. Zato smo se obrnili na ministrstvo za javno upravo (MJU), ki je od leta 2016 po izvedenem vladnem projektu centralizacije ravnanja z nepremičnim premoženjem države postalo novi upravljavec določenega nepremičnega premoženja.
To med drugim pomeni, da skrbijo za pravno urejenost nepremičnega premoženja, kar zajema predvsem pripravo in izvedbo vseh faz postopkov, ki se nanašajo na pripravo in pregled pogodb in aneksov k pogodbam: za najem, leasing ali oddajo nepremičnin v najem, prodajo, nakup, menjavo nepremičnin oziroma za opravljanje upravniških storitev, vzdrževanje, dobavo energentov, komunalnih storitev, čiščenja in drugih storitev, vse za nepremičnine, ki spadajo v njihovo področje dela.
Ministrstvo za kulturo
V povprečju razred F – zelo potratno
V to kvoto spadajo nepremičnine „ v katerih delujejo ministrstva oziroma njihovi organi v sestavi. Nepremičnin, v katerih delujejo ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za obrambo in ministrstvo za zunanje zadeve ter vlada, MJU ni prevzelo v upravljanje. Prav tako ni v upravljanje prevzelo nepremičnin, v katerih delujejo agencije, javni zavodi ali skladi. Tako upravljamo 147 nepremičnin, njihova skupna kvadratura pa je 197.042 kvadratna metra,“ pojasnjujejo na ministrstvu.
Če to preračunamo na kvadratni meter, je poraba v povprečju nič manj kot 196,34 kWh na kvadratni meter na leto ali 19,6 litra kurilnega olja. V energetski izkaznici je to razred F, ki je opisan kot zelo potraten.
S katerimi energenti ogrevajo nepremičnine v upravljanju?
Za ogrevanje tople vode in prostorov so leta 2018 za elektriko plačali 2,4 milijona evrov, za ostale energente pa 1,9 milijona evrov. Stroška pa veljata za lastne in najete nepremičnine, pravijo na ministrstvu, ker ne vodijo ločenih evidenc za ene in druge.
V petih letih tri prenove
Dejstvo je, da gre v večini primerov za starejše nepremičnine, zato je višja poraba energije pričakovana. A razumljivo je tudi pričakovati, da bo država sistematično vlagala v energijsko obnovo nepremičnin, ki jih ima v lasti, in tako tudi sama sledila ciljem, ki jim je zavezana.
Na MJU so v okviru operativnega programa evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020 v zadnjih petih letih izvedli tri zahtevnejše celovite energijske prenove stavb. „V skladu z zahtevami kohezijske politike smo izvedli celovite energijske prenove, kot jo opredeljuje zahteva/definicija ministrstva za infrastrukturo, kar pomeni, da je bilo treba vključiti usklajeno izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije na ovoju stavbe in na stavbnih tehničnih sistemih, to so ogrevanje, prezračevanje, klimatizacija, priprava tople vode, tako da se je, kolikor je to tehnično mogoče, izkoristil ves ekonomsko upravičeni potencial za energijsko prenovo.“
Dodatno so bile na posameznih stavbah izvedene posamezne delne sanacije, kot je denimo zamenjava oken, menjava ogrevalnih sistemov, hidravlično krmiljenje ventilov, še navajajo.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova 5, Ljubljana.
Za 2020 v načrtu ena ali dve energijski prenovi
„V letu 2020 bo dodatno izvedena celovita energijska prenova še ene ali dveh stavb v lasti RS. V dveh ali treh primerih so predvidena tudi sofinanciranja stavb v lasti občin ter nekaj delnih prenov. Število celovitih energijskih prenov stavb v nadaljnjih letih pa bo odvisno od razpoložljivih proračunskih sredstev, ki bodo lahko namenjena za ta namen.“
Na vprašanje, ali so lahko zgled za učinkovito rabo energije v stavbah, na ministrstvu odgovarjajo: „MJU z izvajanjem projektov energijske učinkovitosti in drugimi ukrepi, kot so na primer organizacijski ukrepi, izvaja aktivnosti in povečuje zavedanje vseh uporabnikov z namenom doseganja cilja zmanjšanja rabe energije. Proces, ki ga izvaja, pa seveda ni enkraten, ampak kontinuiran, kajti le tak bo lahko pripeljal do rezultatov, ki bodo tudi širše zaznani.“
https://Badoo.red - spletna stran za zmenke za odrasle, ki želijo najti partnerja za seks
https://Badoo.red - spletna stran za zmenke za odrasle, ki želijo najti partnerja za seks
https://Badoo.red - spletna stran za zmenke za odrasle, ki želijo najti partnerja za seks