V dveh urah tri enake nesreče

Najprej so nekaj pred deveto uro zvečer zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše v naselju Zgornje Vrtiče v občini Kungota, kjer so gasilci morali izprazniti peč, zapreti dovod kisika in počakati, da so saje zgorele do konca. Niti eno uro kasneje so zagorele saje v dimniku stanovanjskega objekta v Kočevju. Očistili so dimnik in odsvetovali kurjenje, vse dokler ga ne pregleda dimnikar. Tretjič pa so posredovali v Kamniku. Tudi tu so očistili dimnik in prezračili objekt, v vseh treh primerih pa so stavbe pregledali s termovizijskimi kamerami. 

Na leto 500 dimniških požarov zaradi nespametnega ravnanja

Dimniški požari so stalni pojav v zimskih mesecih oziroma v času kurilne sezone. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje se je v zadnjih desetih letih zgodilo od 350 do 600 dimniških požarov na leto. Največ jih je decembra in januarja, ko je kurjenje običajno najbolj intenzivno. Dimnikarske službe, gasilci, uprava RS za zaščito in reševanje, pristojno ministrstvo, več čas opozarjajo uporabnike peči in kotlov na trda goriva, naj poskrbijo za pravilno vgradnjo in vzdrževanje kurilnih naprav, za redno čiščenje in vzdrževanje dimnikov, pravilno kurjenje in uporabo primerno suhega goriva, pa vendar se število dimniških požarov ne zmanjšuje.

Razlog za dimniške požare lahko iščemo v (ne)odgovornosti uporabnikov. Kombinacija nepravilnega kurjenja in neočiščenega ali celo poškodovanega dimnika je idealna za vžig saj in posledično dimniški požar. Ko govorimo o nepravilnem kurjenju, je pomembno dvoje, kurivo in način kurjenja, oboje pa pripelje do nepravilnega zgorevanja kuriva. 

To bo nepravilno ali nepopolno, če kurimo preveč vlažna drva. Če k temu dodamo še dejstvo, da marsikdo še vedno v pečeh kuri tudi plastiko, les, ki je obdelan z različnimi premazi in drugo embalažo, bo zgorevanje še toliko bolj neprimerno. 

Za pravilno izgorevanje mora biti v kurišču dovolj zraka, kar pa je v pečeh, ki nimajo samodejnega uravnavanja, temveč je dovod odvisen od uporabnika, pogosto težava. Pogosto je tako, da je med gorenjem kuriva dovod zraka premajhen, ker je loputa priprta ali celo zaprta. Ko pa jo odpremo, da v kurišče spustimo zrak, se moč plamena zelo poveča in ta butne visoko v dimnik. 

In so pri nepravilno vzdrževanem dimniku. Če je ta obložen s katranskimi oblogami, teh pa je več, če je zgorevanje nepopolno, se bodo te vžgale. Debelejša ko je obloga, višjo temperaturo dosežejo saje, lahko tudi 1300 stopinj Celzija.

Kaj bo sledilo, je odvisno od kakovosti dimnika.

Če je ta zelo kakovosten, pravilno dimenzioniran, brez kakršnih koli razpok, ne bo hujših posledic, v nasprotnem pa se bo požar iz dimnika običajno najprej razširil na ostrešje in potem zajel tudi druge prostore. Pridružili se mu bodo tudi dimni plini z visoko vsebnostjo ogljikovega monoksida. Zadnji, vrhnji deli dimnika tik pod strešno kritino, in del, ki gleda ven nad njo, so običajno najbolj problematični. Na njih so pogosto tudi razpoke, na podstrešnem delu pa na primer ni dimniških vratc ali so v zelo slabem stanju.

Še posebej nevarne so razpoke, skozi katere v dimnik prodira svež zrak in ohlaja dimne pline. To še pospeši nastanek katranskih oblog. Če se razpokan dimnik vžge, skozi razpoke ogenj prodira v prostore ob njem, hkrati pa vanj vstopa kisik in še poveča moč gorenja. Lahko pa razpoke na dimniku nastanejo tudi med dimniškim požarom. Zaradi debelih oblog na stenah, bodo te gorele dlje in z višjo temperaturo. Če ima dimnik manjšo toplotno upornost, lahko njegove stene začnejo pokati, skoznje pa se v prostor širi dimi in lahko tudi ogenj. 

Profimedia

Kdaj zavarovalnica izplača škodo in kdaj ne?

Dimniški požar v najslabšem primeru ogroža življenja stanovalcev, zagotovo pa povzroči veliko gmotno škodo. Zato je logično vprašanje, ali v takšnih primerih zavarovalnica izplača zavarovalnino za nastalo škodo, če ima lastnik sklenjeno požarno zavarovanje za hišo. 

Izplačilo zavarovalnine je odvisno od vzroka za nastanek dimniškega požara. Če je zanj odgovoren zavarovanec, ki ni poskrbel za pravilno kurjenje in vzdrževanje dimnika, mu bo zavarovalnica izplačala škodo, ki je nastala na drugih delih objekta ne pa tudi na dimniku. Škodo na dimniku bi izplačala, če bi do požara prišlo zaradi udara strele. 

Zavarovalnice varnostne predpise, ki jih mora izpolnjevati zavarovanec, da ohrani zavarovalno kritje, natančneje navajajo v splošnih pogojih premoženjskega zavarovanja. 

Profimedia

• V primeru vgradnje novih ali rekonstruiranih kurilnih naprav poskrbeti za prvi pregled. 
• V primeru že vgrajenih kurilnih naprav mora poskrbeti za letni pregled kurilne naprave in z njo povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav s strani pooblaščene dimnikarske službe. Izdano poročilo o pregledu naprav mora zavarovanec hraniti in na zahtevo zavarovalnice tudi predložiti.
• Zavarovalno kritje ne velja za odškodninsko obveznost za škodo, ki nastaja kot posledica dolgotrajnih škodljivih vplivov na predmetih in osebah zaradi postopne emisije ali postopnega delovanja temperature, plinov, pare, tekočine, vlage ali neatmosferskih padavin, kot so dim, saje, prah itd.

Če je v dimniku zagorelo, zavarovanec pa pred tem ni naročil rednega dimnikarskega pregleda in čiščenja dimnika in drugih, z njim povezanih delov, ne bo upravičen do povračila škode iz naslova požarnega zavarovanja. O tem, da je bil dimnik očiščen v skladu s predpisi, ki veljajo za posamezne vrste kurilnih naprav, mora imeti uradni zapisnik dimnikarja.