Več načinov je, s katerimi si bomo lahko znižali račun za elektriko

Na področju obračuna omrežnine za električno energijo so bile pomembne spremembe že sprejete, uveljavili pa jih bodo 1. marca 2024. Nova metodologija obračuna je zasnovana tako, da uporabnike sili v prilagajanje odjema in čim bolj učinkovito rabo omrežij. To pomeni, da bomo morali vsi, od potrošnikov do industrije, postati aktivni odjemalci, če bomo želeli obvladovati svoje stroške za električno energijo. 

„Vse več odjemalcev elektrike bo v prihodnje tudi pomemben vir njene proizvodnje in bodo torej tudi aktivno vključeni v njeno distribucijo. Aktivni industrijski, gospodinjski in drugi odjemalci bodo lahko s svojo premišljeno in aktivno rabo energije ob pravem času zmanjševali ali povečevali in hkrati zamikali čas odjema ali uporabljali lokalne sisteme za skladiščenje energije, mnogi med njimi pa tudi oddajali proizvedeno električno energijo v sistem,“ na Agenciji za energijo pojasnjujejo pomen aktivnega odjemalca. 

Zavestna manjša raba energije

Kaj konkretno to pomeni za gospodinjske odjemalce? Kot pojasnjujejo na agenciji, bodo ti svojo vlogo aktivnega odjemalca lahko udejanjili na različne načine. Nekateri so že znani in jih gospodinjski odjemalci že izvajajo, drugi pa šele prihajajo v ospredje.

Med znanimi sta predvsem aktivno spremljanje rabe električne energije in njena učinkovita oziroma zavestna raba. To pomeni, da v gospodinjstvu uporabljamo energijsko učinkovite električne porabnike in da jih uporabljamo v času manjših obremenitev omrežja, denimo v času manjše tarife. 

Po spremembi obračunavanja omrežnine, ki predvideva dve sezoni, znotraj katerih so ločeni delovni dnevi ter dela prosti dnevi in prazniki, v dnevu pa trije časovni bloki, bo aktivno prilagajanje odjema, predvsem večjih električnih porabnikov, še toliko bolj pomembno. 

Naprednejši odjem z avtomatizacijo

Nadgradnja takšnega odjema je, kot so ga poimenovali na agenciji, naprednejši odjem. To pomeni, da ima gospodinjstvo porabnike elektrike, ki jih je možno časovno voditi ročno ali samodejno (npr. električna grela, toplotna črpalka, zamrzovalni sistemi ...), za kar je potrebna vsaj minimalna raven avtomatizacije. 

Tak način odjema omogoča vgradnja preprostih sistemov za upravljanje energije in hišno avtomatizacijo, ki so že na voljo. Pogoj za to je pametni števec, ki omogoča dostop do meritev porabe oziroma proizvodnje v realnem času, in uporaba preprostih vodenih stikal prek spletne storitve (IFTTT), pojasnjujejo na agenciji.

Profimedia

Samooskrbna sončna elektrarna 

Drugi, že zelo uveljavljen način, s katerim gospodinjstvo lahko postane aktivni odjemalec, je samooskrbna sončna elektrarna. Odjem električne energije mora biti čim večji v času, ko sije sonce in se proizvaja elektrika. „Tu so dobre možnosti za tiste, ki imajo na primer toplotno črpalko, hranilnik tople vode, bazen ali večje zamrzovalne omare. V kombinaciji z avtomatizacijo doma ali nadzorom prek aplikacije se lahko del porabe električne energije premakne na čase, ko sistem proizvaja električno energijo.“

Hkrati pa poraba vsake kilovatne ure lastne električne energije ne pomeni le prihranek pri energiji, temveč tudi stroške za omrežnino, prispevke, trošarino in davek na dodano vrednost. 

Nadgradnja s hranilnikom električne energije

Nadgradnja sončne elektrarne s hranilnikom električne energije je še ena od možnosti aktivnega odjema. Elektriko, proizvedeno in shranjeno čez dan, lahko odvzamemo iz hranilnika zvečer oziroma takrat, ko jo potrebujemo. V določeni meri namreč lahko elektriko rabimo tudi v manj sončnih dnevih, pozimi, ob pogoju, da je fotonapetostni sistem nastavljen tako, da lahko pozimi zajame čim več sonca in ga je treba zvečer iz baterij odvzeti le malo več, kot ga shranimo podnevi. 

Tesla

Hranilnik brez sončne elektrarne

Sistem za shranjevanje energije naj bi postali zanimivi tudi za naprednejše odjemalce brez lastne proizvodnje. To bo še eden od načinov, kako postati aktivni odjemalec. „S pogodbo o dobavi električne energije z dinamičnimi cenami, ki so neposredno vezane na borzne cene, lahko namreč lastnik baterijo napolni, ko je elektrika poceni in potem prazni, ko pač potrebuje elektriko. Ali pa jo celo prodaja in vrača omrežje, ko bodo cene višje. Realno gledano pa bo to smiselno in izvedljivo za potrošnika le z visoko stopnjo avtomatizacije.“

Zaradi relativno visokih cen hranilniki v gospodinjstvih še niso zelo razširjeni. Zato za zdaj cenovnih signalov za uporabo teh še ni, saj je tak sistem cenovno primerljiv s klasičnim odjemom električne energije iz omrežja, priznavajo na agenciji. Vendar pa lahko pričakujemo, da bodo v prihodnje cene nižje. „Z razvojem e-mobilnosti bodo tudi cene baterijskih sistemov postale še dostopnejše, zlasti baterije, ki bodo po uporabni življenjski dobi v avtomobilu vrnjene v uporabo za začasno gospodinjsko shranjevanje električne energije (»second life«).“  

Balkonske ali vtične elektrarne

Ena od možnosti aktivnega odjema, s katerim si gospodinjstvo lahko zniža stroške za električno energijo in omrežnino ter pripomore k razbremenitvi omrežja, so tudi tako imenovane balkonske oziroma vtične sončne elektrarne. 

Pinterest

Odjemalci v energetskih skupnostih

Gospodinjstva, ki nimajo možnosti postavitve lastne sončne elektrarne, bodo aktivni odjemalci postali tudi prek energetskih skupnosti. V tej morata biti združena vsaj dva udeleženca, ki si delita proizvedeno energijo ter jo lahko porabljata, hranita in tudi prodajata.  

Člani energetske skupnosti si omrežnino lahko znižajo. „To temelji na znižani energijski postavki za prenos zakupljenih količin energije iz proizvodne naprave skupnosti do članov skupnosti na osnovi navideznega povprečja 15-minutne porabe z deležem proizvedene energije v istem časovnem intervalu (v vsakem 15-minutnem intervalu se obračuna razlika med porabo in zakupljeno proizvodnjo)," pojasnijo na agenciji in dodajo, da bodo člani skupnosti v prihodnosti najverjetneje deležni dodatnih spodbud, na primer oprostitev prispevkov za obnovljive vire energije za proizvedeno in porabljeno energijo v skupnosti. 

P2P trgovanje in prožnost

Še ena od možnosti aktivnega odjemalca je tako imenovano P2P trgovanje. V okviru tega lahko lastniki proizvodnih naprav svoje presežke neposredno prodajo drugim potrošnikom, na primer neposredno sosedom ali družinskim članom. Za zdaj v Sloveniji obstaja le eno podjetje, ki omogoča takšno trgovanje. 

Tako trgovanje je namreč v Sloveniji omejeno na obseg bilančne skupine dobavitelja, torej je pogoj, da obema stranema dobavlja energijo isti dobavitelj. 

Na trgu je že zaživela tudi storitev prožnosti, ki pomeni, da gospodinjstvo, ki se prijavi na razpis elektroperaterja, na njegovo zahtevo kratkotrajno zmanjša porabo oziroma moč na merilnem mestu in je za to tudi finančno nagrajeno. 

Agregacija je zelo malo znana

Agencija za energijo predstavlja tudi možnost agregacije, ki za zdaj še zelo neznana. „Da bi novi energijski ekosistem postal privlačen in dostopen čim večjemu številu ljudi, vstopajo na maloprodajni trg novi ponudniki storitev, ki razbremenijo posamezno gospodinjstvo, predvsem pa agregirajo manjše zmogljivosti in učinke posameznika na večji obse, iz česar izhaja ime teh novih ponudnikov storitev - agregatorji,“ pojasnijo na agenciji. 

To pomeni, da gospodinjstvo ni samostojni akter na trgu z električno energijo, temveč nastopa prek agregatorja. Večina gospodinjskih odjemalcev bo namreč težko v celoti izkoristila vse nove možnosti aktivnega odjema, posebej še možnost neposrednega sodelovanja na trgu, ki zahteva veliko časa in obsežnega znanja ter raziskovanja.

„Poleg tega je elektrika v Sloveniji v primerjavi s številnimi drugimi stalnimi stroški v gospodinjstvu za zdaj izjemno poceni, tako da prihranki, ki jih je mogoče doseči, postanejo zanimivi šele pri določenem obsegu porabe. Z naraščajočo elektromobilnostjo in nameščenjem toplotnih črpalk, na primer, bo to zagotovo zanimalo širše sloje prebivalstva,“ pojasnijo na agenciji. 

Ne glede na to, kako in s čim bo posamezno gospodinjstvo postalo aktivni odjemalec električne energije, pa morajo biti ta za svojo aktivno vlogo nagrajena. Aktivno delovanje se jim mora obrestovati skozi nižje stroške za omrežnino, nižjo porabo električne energije in cenovno ugodnejšo električno energijo oziroma nižje ali nične stroške dajatev.