Deževnico najpogosteje uporabljamo prav za zalivanje vrta, saj je za ta namen njeno zbiranje tudi najbolj preprosto. Poleg tega je znano, da imajo rastline, predvsem je to pomembno za zelenjadnice, deževnico raje kot vodo iz vodovoda. Deževnica je bolj mehka voda, ki ne vsebuje železa, mangana in drugih kovin, ki jem rastline na vrtu niso najbolj naklonjene. Med prednostmi uporabe deževnice pa sta tudi stroškovni in okoljski vidik. Deževnica je brezplačna, dobesedno pade z neba, z njeno uporabo pa zmanjšamo uporabo pitne vode, ki je dragocen vir, nujen za druge namene.
Temna posoda iz gladkega materiala
Zbiranje deževnice si na vrtu lahko uredimo na zelo različne načine. Najbolj preprosto je pod žleb nastaviti dovolj veliko namensko posodo ali sod. Takšno posodo lahko postavimo tudi na zelenjavnem vrtu in v bližini cvetličnih gred, da bo zbrana voda vedno pri roki.
Bolj lične, predvsem pa naravne so posode oziroma sodi iz lesa, vendar stalna prisotnost vode v njih povzroči hitro propadanje, zato niso najboljša rešitev. Poleg tega je razvoj plesni in gliv na površinah stalno mokrih lesenih površinah precej hiter.
Namenske podzemne posode
Druga možnost za zbiranje deževnice so podzemne namenske posode, ki jih vkopljemo v zemljo. Če želimo, da voda v njih pozimi ne bo zmrzovala, mora biti njihova zgornja ploskev vsaj 60 centimetrov pod površino. Ker je večina zbiralnikov narejena iz trde, na obremenitve odporne plastične mase, lahko po njih hodimo ali celo vozimo, površino nad njimi pa izkoristimo drugače.
Zunanji zbiralnik deževnice bomo postavili tik ob hiši ali morda pomožnem objektu na vrtu, vsekakor tja, kje bo iz žleba vanj tekla voda neposredno. Podzemni zbiralnik pa lahko vkopljemo kjer koli na parceli, le da do njega speljemo podzemne cevi, po katerih bo deževnica iz žlebov stekala vanj.
Zbrano deževnico je vsekakor najbolj imeti čim bližje zelenjavnemu vrtu in cvetličnim gredicam, da bo zalivanje kar se da preprosto. Zato je treba razmisliti tudi o tem, kako bomo zbrano deževnico prinesli ali speljali do vrta.
Potopna črplaka za črpanje zbrane deževnice
V zbiralnike, zunanje in podzemne, lahko vstavimo potopno črpalko, vodo pa do mesta zalivanja speljemo kar po vrtni cevi za zalivanje. Potopni črpalki se lahko izognemo le, teren od zbiralnika proti vrtu pada z dovolj velikim naklonom.
To je najbolj preprosta rešitev, če se želimo izogniti nošenju polnih zalivalk do vrta, vendar pa bo treba vrtno cev umikati vsakič, ko bomo kosili travo. To tudi ni dobra, če mora cev potekati prek parkirišča, kjer bi lahko zapeljali nanjo.
Sistem cevi pod zemljo
Veliko bolj elegantno je, če od zbiralnika do vrta speljemo cevi pod zemljo, na zelenjavnem vrtu in ob cvetličnih gredicah pa postavimo pipo, na kateri bomo polnili zalivalke ali pa nanjo pritrdili vrtno cev za zalivanje. Tudi v tem primeru bo nujna potopna črpalka, da bo deževnica po ceveh pritekla do pipe.
Za zbiranje deževnice, ki jo uporabljamo zgolj na vrtu ali tudi za pranje avtomobila, ni treba plačevati takse ta obremenitev odpadnih voda. Ta se plačuje le za deževnico, ki se uporablja v hiši, od koder se prek odtokov steka v kanalizacijski sistem. Enako velja za deževnico, ki se v kanalizacijo steka neposredno s streh.
Za deževnico, uporabljeno na vrtu ni takse
Po uredbi o odvajanju in čiščenju meteorne vode, je treba za deževnico, ki se steka v javni kanalizacijski sistem, plačati takso za obremenitev odpadnih voda. To velja za deževnico, ki gre prek streh neposredno v kanalizacijo, in tudi tisto, ki jo zberemo in potem uporabimo v hiši, saj se tudi ta na koncu steka v javno kanalizacijo. Uporabo deževnice v hiši je zato treba prijaviti na pristojnem komunalnem podjetju, taksa pa se izračunava na podlagi površine strehe. Če deževnico zbiramo in uporabljamo zgolj zunaj, te takse ne plačujemo.
Taksa se ne plačuje :)....pač javiš komunalcem, da imaš ponikalnico pa tud če ne. Drgač pa, letos bi blo boljš imet vse speljano stran iz parcele po kanalizacijskem sistemu za meteorne vode ali skupnem z odplakami kjer je urejeno tako.… ...prikaži več Vode je namreč v preteklem letu padlo že velik preveč. Okolico hiše ni najbolj prilagajat na vrtnine oziroma rastje vključno z trato...ker to rabi čimbolj stalno vlago na površju. S tem si pa samo povzročaš pretirano vlago na parceli...
Ravno v teh dneh je Komunala pošiljala vprašalnike za spremembe kvadrature streh. Tam nič ni bilo omenjeno, če loviš deževnico, da manj plačaš.
Hvala avtorju, za dober prispevek 👌👍