Zavrnejo že 30 odstotkov soglasij za priključitev. Kako bodo ukrepali?

Od januarja do konca oktobra letos je pet podjetji za distribucijo električne energije prejelo 25.689 vlog za izdajo soglasja za priključitev proizvodnih naprav za samooskrbo na distribucijski sistem električne energije. Od tega jih je bilo 4593 zavrnjenih, kar predstavlja 17,9 odstotka. 

Po podatkih, ki jih je objavil SODO, so v tem obdobju največ vlog zavrnili na območju Elektra Maribor in sicer 2029 ali 29,1 odstotka. V Elektru Ljubljana so zavrnili 1742 ali 22,6 odstotka vlog. Na območju Elektra Celje so jih zavrnili 10 odstotkov, na območjih Elektra Gorenjska in Elektra Primorska pa po tri odstotke. 

Večinoma gre za vloge fizičnih oseb

V Elektru Ljubljana so, kot so povedali za Žurnal24.si, zavrnili celo nekaj več vlog, kot pričajo podatki SODO. „Od 7665 prejetih vlog smo zavrnili oziroma omejili 1.766 soglasij za priključitev (SZP) za samooskrbo, kar znaša 23,04 odstotka.“

Vse zavrnitve izdaje SZP se nanašajo na samooskrbne sončne elektrarne. „Od 1766 zavrnitev je bilo 1185 zavrnitev izdaje SZP za samooskrbo brez možnosti priključitve sončne elektrarne na interno omrežje uporabnika in 581 izdanih SZP za samooskrbo z manjšo električno priključno močjo sončne elektrarne od naprošene,“ so še povedali v Elektru Ljubljana. 

V Elektru Maribor visok odstotek zavrnjenih vlog med drugim pripisujejo izjemno povečanem številu prejetih vlog, do konca oktobra so jih prejeli dvakrat več kot lani. „V zadnjem mesecu smo z novim, hitrejšim postopkom izdali tudi več zavrnitev, za katere niso bili potrebni dodatni podatki. To je lahko tudi eden izmed razlogov, zakaj je naš delež zavrnitev prav v tem mesecu tako visok.“

Večina vlog, ki jih zavrnejo pri obeh distributerjih, vložijo fizične osebe za samooskrbne sončne elektrarne. 

Prosilci iz redko poseljenih območij so na slabšem

Največ vlog za izdajo soglasja zavrnejo na „območjih (nizkonapetostnih izvodih), kjer so že priključene sončne elektrarne, ali na redko poseljenih območjih, kjer so velike dolžine nizkonapetostnih izvodov,“ pravijo v Elektru Ljubljana.

Podobno je v Elektru Maribor, kjer „največ soglasij zavrnemo na področjih, kjer fizikalno-električne omejitve ne omogočajo varnega in zanesljivega priklopa obnovljivega vira električne energije na električno omrežje. V večini so to od transformatorskih postaj bolj oddaljeni odjemalci ali izvodi iz transformatorskih postaj, kjer je že doseženo oziroma preseženo število (oziroma skupna moč) mogočih vključitev razpršenih virov električne energije.“

Napovedujejo še več zavrnitev

In kaj lahko investitorji pričakujejo v prihodnje? Še več zavrnitev? „Zaradi velikega interesa odjemalcev, postaja omrežje tudi vedno bolj zasedeno, na dolgi rok je tako mogoče pričakovati, da bo delež zavrnjenih rasel,“ pravijo v Elektru Maribor in dodajajo, „da je možno vključiti vsako samooskrbno elektrarno, in sicer v načinu off grid. Seveda pa takšna ne more vračati energije v omrežje in lastnik za to ne more biti plačan za oddano energijo. Takšna tehnična rešitev mu seveda omogoča samooskrbnost v kombinaciji z baterijskim hranilnikom ali brez. V slednjem primeru se manko električne energije črpa iz omrežja.“

Omejitve bodo vse večje

Tudi v Elektru Ljubljana poudarjajo, da možnosti za postavitev sončne elektrarne še vedno obstajajo. „Omejena je samo moč oddaje v omrežje. S povečevanjem števila elektrarn bo ta vedno bolj omejena. Rešitev je v dejanski samooskrbi, pri kateri uporabniki proizvedeno energijo porabijo takrat, ko je proizvedena ali pa jo shranijo v lasten hranilnik. Razvijamo tehnične rešitve, s katerimi bi omogočili pravičnejši dostop do omrežja, za oddajo električne energije vsem samooskrbnim uporabnikom (podobno kot TK operaterji nižajo prenos podatkov do posameznika glede na obremenitev omrežja).“

Nikoli ne bodo priključeni vsi, bilo bi ekonomsko nevzdržno

Oba elektrodistributerja smo vprašali tudi, kakšne naložbe v distribucijsko omrežje načrtujeta v prihodnje, da bi to lahko sprejelo čim več razpršenih proizvodnih virov, s tem pa bi bilo zavrnitev manj. 

V Elektru Ljubljana pravijo, da investicije usmerjajo po prioritetah glede na število in velikost uporabnikov, zagotavljanje ustrezne kakovosti oskrbe in zanesljivega, varnega obratovanja. 

Sončne elektrarne Pod streho Po novem bodo spodbude za samooskrbo precej višje

Vendar pa ob tem poudarjajo, da bi bile „ojačitve omrežja na način, da bi lahko vsak uporabnik priključil sončno elektrarno na omrežje ekonomsko nevzdržne, saj bi enormno povečale vrednost omrežja in posledično omrežnino, ki jo uporabniki plačujemo in je odvisna od vrednosti omrežja, ki ga moramo vzdrževati.“

Primarna rešitev hranilniki in 40 milijonov evrov investicij na leto

Problematiko priključevanja sončnih elektrarn bodo zato v Elektru Ljubljana reševali primarno z uvajanjem hranilnikov in skupnostnih samooskrb, kar že v tem trenutku vsakemu uporabniku omogoča izgradnjo lastne sončne elektrarne. 

V potrjenih poslovnih načrtih predvidevajo letno približno 40 milijonov evrov investicij. V okviru razvojnega načrta pa, da bodo pridobili dodatne vire, s katerimi bi investicije v letu 2024 povečali na 60 milijonov evrov. „Od tega bi približno 17 milijonov evrov namenili za nizkonapetostno omrežje (NN) in transformatorske postaje (TP), ter v letu 2025 na 77 milijonov evrov, od tega približno 25 milijonov evrov za NN omrežje in TP.“ 

Prihodnje leto tako načrtujejo izgradnjo oziroma rekonstrukcijo 114 transformatorskih postaj in 90 kilometrov NN vodov, v letu 2024 199 TP in 264 kilometrov NN vodov, v letu 2025 pa 281 TP in 314 kilometrov NN vodov. Načrtujejo tudi naložbe v sistem pametnih omrežij, in sicer približno šest milijonov evrov na leto.

Potrebovali bi eno milijardo evrov, težava tudi kadri

Manj natančni so pri razkritju svojih načrtov v Elektru Maribor. Kaj konkretno in kdaj je treba narediti, je opredeljeno v nedavno sprejetem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije (cNEPN) in na podlagi tega sprejetem in aktualnem Razvojnem načrt distribucijskega sistema električne energije v Republiki Sloveniji od leta 2021 do 2030, ki ga je skupaj z elektrodistribucijskimi družbami izdelal SODO in ga potrdilo pristojno ministrstvo, pravijo.

Povedali pa so nam, da bi v naslednjih 10 letih potrebovali skoraj eno milijardo evrov sredstev, če bi želeli, da bi bilo zavrnitev soglasij bistveno manj. „Posledično bi seveda morali najti in zaposliti še ustrezno število strokovno usposobljenega kadra, ki pa ga je treba še zagotoviti. Hkrati pa je zelo pomembno tudi umeščanje elektroenergetskih objektov v prostor, kjer bo treba prilagoditi zakonodajo na način, da se bo tudi čas umeščanja v prostor ustrezno skrajšal.“

Sončne elektrarne Pod streho Cene višje, čas do priključitve daljši, največ zavrnitev pa na teh območjih

V družbi Elektro Maribor sicer v naslednjem letu načrtujejo „povečanje obsega investicij iz letos načrtovanih 33 milijonov evrov na 37 milijonov evrov, pri čemer pa je za financiranje tega predvideno tudi črpanje sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost, kar je tudi eden izmed robnih pogojev za realizacijo.“

Letos pa bo realizacija naložb nižja, okrog 29 milijonov evrov, razlog za to pa je, kot navajajo, izpad omrežnine od februarja do aprila letos.