Ukrepi, ki jih je za preprečitev širjenja covida-19 uvedla država, so povzročili omejitev potovanja in s turizmom povezanih dejavnosti. Vplivali so na rezultate uspešnosti slovenskega turizma v letih 2020 in 2021, posledično pa bodo narekovali rezultate vsaj v naslednjih treh letih, pravi dr. Tanja Lešnik Štuhec s Fakultete za turizem Univerze v Mariboru. Poudari pa, da turizem zagotovo ne bo več tak, kot je bil do pojava epidemije.
Čeprav so spremembe na strani povpraševanja in ponudbe v letu 2020 doprinesle tudi h kakovostni spremembi slovenskega turizma ter inovativnosti maloštevilnih ponudnikov, ki so se znašli za zaprtimi vrati in si prizadevali ohraniti delovna mesta za svoje zaposlene, pa so se na drugi strani odprli pereči problemi. V turističnem gospodarstvu je v letu 2020 brezposelnost hitro narasla, kader pa se je, kot smo že pisali, preusmeril v druge dejavnosti. Posledično je manko zaposlenih v turizmu in gostinstvu ogromen.
"Cene turističnih storitev so se neosnovano povišale"
"Cene turističnih storitev so se neosnovano povišale, redkokje pa se je povišala tudi kakovost in inovativnost. Prav množično povpraševanje, tudi tistih domačih gostov, ki so se v vlogi turista v Sloveniji znašli prvič in se na tem terenu niso najbolje znašli, se je odrazila v utrujenosti turistične infrastrukture in kadra, ki se je ob množičnosti srečal tudi z drugačnim vedenjskim vzorcem gostov," meni dr. Lešnik Štuhec.
Ponudniki bodo pred veliko dilemo
Vladni ukrep s turističnimi boni je tako omogočil potovanja mnogim, ki si sicer tega ne bi privoščili in kratkoročno pomagal turističnim ponudnikom, na srednji in dolgi rok pa je naredil veliko škodo mnogim velikim ponudnikom, trdi sogovornica. Ponudniki bodo zdaj pred veliko dilemo, nadaljuje, saj bodo želeli ohraniti visoke cene; mednarodnih gostov, ki bi bili pripravljeni toliko plačati za storitve, ki niso na pričakovanem nivoju, pa verjetno ne bo veliko. Cene bodo morali spustiti, a bo posledično tudi dobička manj.
Tega sicer vsaj zaenkrat še ni občutiti. Povpraševanje v najbolj obiskanih turističnih destinacijah je še vedno večje od ponudbe, dr. Lešnik Štuhec pričakuje, da bodo tudi v naslednjih letih slovenski turizem še reševali domači gosti.
A tudi njih bo treba prepričati s primernimi promocijskimi aktivnostmi, poleg tega je konkurenca zelo močna.
Za mednarodne goste se bo treba bolj potruditi
Za gosta, ki ga želimo obdržati in doseči, da bo vrhunsko izkušnjo delil v svojih družbenih mrežah, se bo torej treba bolj potruditi. "Vajeti pri vodenju prodaje bo moral prevzeti prodajnik in ne gost, kot je bila praksa doslej, ki bo vešč skozi personalizirano zgodbo potrošnika zapeljati prodajo na način, da bo dosegel primerno razliko v ceni tako pri gostinskih kot velneških, outdoor in MICE storitvah," je prepričana strokovnjakinja.
Ne moremo biti Katar, namesto luksuza se moramo vrniti h koreninam
Prav avtentičnost ponudnika, ki storitve spreminja v doživetja po meri, lahko namreč pritegne gosta. Dr. Lešnik Štuhec svetuje vračanje h koreninam, k naravi. "Slovenija bo butična destinacija, ko bomo uspeli spremeniti miselnost in se spoprijeti z dejstvom, da ne moremo in nočemo biti Katar, temveč hočemo ponuditi vrhunsko storitev, ki temelji na naši izjemni naravi, krajinski podobi, dediščini in ljudeh, skratka lepo ohranjenem podeželju in mestih, kar iščejo potencialni turisti iz urbanega okolja in so za tovrstna doživetja tudi pripravljeni plačati. Torej ne prestižna oziroma luksuzna infrastruktura, temveč zgodba lokalnega okolja, prenesena v interier z avtentično in kreativno ponudbo, katere infrastrukturne dejavnike vzajemno zasnujejo krajinar, arhitekt, hotelir oziroma gostinec, pedagog in drugi, z izjemnim udobjem, vendar ne s predragimi materiali, zahtevnimi za vzdrževanje in čiščenje, temveč s funkcionalno opremo. Pri tem lahko trdimo, da je manj več," pojasni.
Mednarodni gostje so po podatkih portala slovenia.info leta 2019 dosegli 75 % vseh prihodov in 73 % vseh nočitev, največ je bilo Nemcev, Italijanov, Avstrijcev, Nizozemcev in Hrvatov. V letu 2020 so se številke obrnile v korist domačih turistov, ki so ustvarili skoraj dve tretjini vseh turističnih prenočitev v Sloveniji, mednarodni gosti pa kar za 74 % manj kot v letu 2019. Leta 2021 so mednarodni gosti skupaj ustvarili 42 % vseh prihodov in nočitev, največ Nemci, Avstrijci, Italijani, Čehi in Nizozemci, na katere lahko po navedbah dr. Lešnik Štuhec računamo tudi v letu 2022.
"Turistični delavci si želijo, da bi se mednarodni gosti vrnili, čeprav smo jih dve leti z vrtoglavimi cenami zaradi turističnih bonov odvračali od obiska. Letos jih ne bo enostavno prepričati k obisku, saj se cene zagotovo ne bodo znižale, storitve pa ne dosegajo kakovosti za zaračunano ceno," opozarja sogovornica.
Na turističnih kmetijah poleti pričakujejo več tujih kot domačih gostov
Da bo iztek veljavnosti turističnih bonov vplival na zasedenost kapacitet, meni tudi Renata Kosi z Združenja turističnih kmetij Slovenije. A kljub temu ocenjuje, da je v teh dveh letih veliko kmetij preko bonov dobilo nove goste, zato je bila zanje to dobra promocija.
Opažajo pa tudi več rezervacij tujih gostov iz sosednjih držav, čeprav (še) ne v takšnem obsegu kot v času pred epidemijo. "Menimo, da bo letos poleti na kmetijah več tujcev kot domačih gostov. Večina domačih gostov žal v času glavne poletne sezone izbere kot glavno destinacijo za oddih morje. Več domačih gostov beležimo pred in po sezoni," pravi sogovornica. Dodaja sicer, da jih skrbijo težave, povezane z vojno v Ukrajini in vsesplošno draginjo.
Se bodo zdaj, ko se veljavnost bonov izteka, morali še bolj potruditi, da privabijo goste? "Tudi, ko še ni bilo bonov, so se morali ponudniki zelo truditi, da so privabljali goste. Ves čas je treba biti aktiven na različnih kanalih, tako socialnih omrežjih, rezervacijskih sistemih in drugo ter skrbeti za kakovostno ponudbo," pojasnjuje Kosi. Aktivno nagovarjajo tako domače kot tuje goste, še dodaja.
Da so bili turistični boni, ki so panogi prinesli preko 400 milijonov evrov pomoči, pozitiven ukrep, ocenjuje tudi predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS) Fedja Pobegajlo. "V času manjšega obiska tujih gostov so povečali domače povpraševanje in številnim podjetjem omogočili preživetje," poudarja.
