V nadaljevanju preberite:
- Panvita: od jagod do solate, obe živili pridelani v najsodobnejših rastlinjakih.
- Jagode ne rastejo na tleh
- Frišno se imenuje njihova vedno bolj prepoznana znamka solate.
Odpravili smo se v Prekmurje, v Panvito, ki je eno največjih živilskih podjetij pri nas. Najprej smo se ustavili v Beltincih, kjer nas tehnolog Boštjan Štajnberger, ki je v Panviti odgovoren za program jagod in špargljev, popelje po ogromnem rastlinjaku z jagodami.
Jagode gojijo hidroponično, kar pomeni najsodobnejši sistem kmetovanja. Njihove korenine rastejo v vodi, bogati s hranili, ali v substratu in kokosovih vlaken.
"Rastlinjak obsega konstrukcijo, reguliranje zračenja, odpiranje-zapiranje, ventilacijo, potem pa namakalni sistem in fertigacijo," nam pojasni Boštjan. Gre za najsodobnejšo tehnologijo, prijazno za okolje. Poraba vode je manjša, hranila so natančno odmerjena, kar zagotavlja enako kakovost pridelka čez celotno sezono.
45 kilogramov jagod na uro
"Če že omenjam prednosti vzgoje jagod v takem objektu, je seveda ena izmed večjih tudi za obiralce, ki jagode pobirajo na višini 90 cm, kar pomeni v višini kuhinjskega pulta. S tem so seveda tudi veliko hitrejši, kar pomeni, da v krajšem času poberejo v bistvu večje količine jagod," pove.
V povprečju jih nabiralec pobere 25 kilogramov na uro. "Letos smo postavili nekaj rekordov, pet ali šest obiralk domačink tukaj iz Beltincev jih je pobiralo vse do 45 kg na uro, kar se do zdaj še ni zgodilo," pove Boštjan. Dnevni rekord pa je 5800 kilogramov.
Še ti dve zanimivosti zanimivost omeniti:
Rastline oprašujejo čmrlji, 20 panjev nastavijo v rastlinjak, prihajajo pa iz Nizozemske in Poljske. Sodelujejo tudi okoliški čebelarji. Ti svoje panje postavijo v bližini rastlinjaka.
Imajo tudi robota, ta se premika po rastlinjaku in rastline obseva z UV-C svetlobo, ki pomaga pri zmanjševanju plesni, ki je med jagodami najbolj pogosta bolezen.
In že smo pri solati. Frišno se imenuje ta njihova vedno bolj prepoznana znamka. Za ta novi tehnološko dovršen rastlinjak za gojenje solate v Nemščaku so odšteli 9,5 milijona evrov, smo slišali.
Steklenjak je zasnovan tako, da izkorišča presežke energije iz sosednje bioplinarne.
Proizvodnja poteka pod natančno nadzorovanimi pogoji, od semena do končne rastline.
Solata se seje vsak drugi dan, tako da so v rastlinjaku rastline v vseh fazah razvoja – od sveže vzklilih semen do glav. Sadike najprej gojijo v ločenem delu rastlinjaka, nato jih preselijo v rastlinjak, kjer rastejo v posebnih kanalih.
Na začetku vrste so na novo posajene sadike, nato tiste, ki so vzklile, nato sadike v fazi rasti, medtem ko so na koncu vrste tiste, ki so pripravljene za presajanje. "Na drugi strani vrste je računalnik, s katerim lahko reguliramo število vrst, ki se premikajo naprej, oziroma nadzorujemo njihovo gibanje prek sistema," je pojasnil tehnolog Luka Grgurič. Vsak dan poberejo okoli 15.000 glavic in posadijo približno enako število novih.
Za celotno proizvodnjo solat znamke Frišno je zaposlenih le 12 ljudi, ki v rastlinjaku delajo v eni izmeni. Avtomatiziran sistem jim še kako olajša delo in prihrani čas.
Imajo tri vrste solate, ki so na razpolago slovenskemu potrošniku vseh dvanajst mesecev leta.
dezurni@styria-media.si
Tako pridelavo sem prvič videla v Izraelu pred 30 leti. Tega Slovenija zagotovo ne potrebuje, ker ima lepo zdravo zemljo za rast vsega in primerno klimo, vode dovolj, sonca tudi le organizacija je potrebna.
Plastične jagode in solata