V nadaljevanju preberite:
- Hévíz slovi po naravnem termalnem jezeru z bogato zgodovino in legendami o njegovem nastanku.
- V času Avstro-Ogrske se je razvil v pomembno zdraviliško središče z ohranjeno kopališko tradicijo.
- Mesto danes privablja tudi številne slovenske goste z wellness ponudbo in trajnostnim turizmom.
Le streljaj od slovenske meje se nahaja madžarsko mesto Hévíz, ki je s Slovenijo povezano tako kulturno kot zgodovinsko. Mesto, ki je znano predvsem po svojem naravnem termalnem jezeru, je nedavno kot častni gost sodelovalo na festivalu III. Lisztovih madžarskih kulturnih dneh v sklopu Madžarskega kulturnega centra Ljubljana.
Hévíz se ponaša z dolgo zgodovino, je uvodoma pojasnil zgodovinar dr. Endre Szántó. Voda Héviškega jezera namreč na današnjem mestu izvira že približno 20 do 22 tisoč let, iz časa nastajanja Blatnega jezera. Topla voda se je sprva izlivala v Blatno jezero, zaradi podnebnih razmer pa se je gladina Blatnega jezera postopoma znižala. V nekdanji jezerski kotanji je iz odmrlih ostankov bujnega rastlinja nastalo šotišče, iz njega je nato, že ločeno od Blatnega jezera, privrelo Héviško jezero.
Legenda pravi, da je jezero ustvaril hudič
Z nastankom jezera sta povezani tudi dve ljudski legendi, po prvi naj bi nekoč sam hudič oral po hévíški pokrajini. Delo je bilo težavno, zato je v jezi odvrgel železni del pluga. Ta se je globoko zarezal v zemljo in iz nastale razpoke je privrel hévíški izvir.
Druga legenda pripoveduje, da so v okolici Hévíza, Keszthelya, Tátike in Rezija nekoč živeli velikani. Njihovi otroci so se igrali na bujnih travnikih okoli Szentandrása, Egregya in Keszthelya. Nekega dne so hoteli izkopati vodnjak, a je iz globin zemlje nenadoma privrela topla voda. Tako naj bi nastalo Hévíško jezero.
"Prva pisna omemba Hévíza sega v leto 1328: 'paulus sar Heuwzyusaar nominata' (močvirje, imenovano blato oziroma dolgo blato), nadalje 'nemora ad usum piscationis' (gaj, primeren za ribolov) ter 'locus vulgariter Hewyz dictum' (kraj, splošno imenovan Hévíz). Kot so vedeli že naši predniki, je bil ta kraj še posebej primeren za namakanje," je pojasnil Szántó.
Območje je bilo zaradi ugodne geografske lege neprekinjeno naseljeno že od pozne kamene dobe, najpomembnejša arheološka najdba iz rimskega obdobja pa je skoraj 1000 kvadratnih metrov velika rimska vila iz zgodnjega cesarskega obdobja, ki je imela lastna notranja kopališča s hladno, vročo in mlado vodo.
Turki opustošili območje
V obdobju preseljevanja ljudstev ter tudi kasneje v srednjem veku v času Avstro-ogrskega cesarstva pa so vodo poleg kopanja uporabljali tudi za strojenje in obdelavo usnja. "Szent András Páh in okoliške kraje so v 60. letih 16. stoletja požgali Turki in jih spremenili v opustošeno območje. O Hévízu v 16. in 17. stoletju skoraj ni zapisov. Prebivalci so bodisi pobegnili bodisi izumrli. Pisnih virov o tem, da bi Turki uporabljali jezero, ni. Močvirnata pokrajina ob meji pa je predstavljala zatočišče številnim ljudem, ki so bežali pred Turki," je še povedal zgodovinar.
V zdravilišču so delovali tudi brivci-kirurgi, katerih glavna naloga je bila izvajanje puščanja krvi in ventuziranja v tako imenovani hiši za kupiranje. Pomemben zagon razvoju Héviškega jezera pa je zagotovo dal prevzem keszthelyskega pivovarja Vencela Reischla. Ta je od družine Festetics prevzel upravljanje kopališča ter temeljito prenovil stavbe jezerskega kopališča in obrežne hotele.
Med zgodovinskimi dogodki je na razvoj zdravilišča posebej vplivala Trianonska mirovna pogodba. Po njenem podpisu so namreč skoraj vsa zdravilišča nekdanje monarhije ostala zunaj meja Madžarske, Hévíz pa je ostal znotraj države. Zaradi tega se je pomen zdravilišča Hévíz močno povečal.
Drugi pomemben zgodovinski prelom so bila leta po drugi svetovni vojni, ko je bilo zdravilišče odvzeto družini Festetics in prešlo v državno upravljanje. Še danes je kopališče v stoodstotni državni lasti, prav tako pa država v celoti upravlja tudi njegove dejavnosti.
Upoštevali so stroga kopalna pravila
Kopalne navade so bile tudi strogo določene, je opozoril Szántó. Leta 1797 so tako pripravili prvi kopališki pravilnik za Héviz, ki so strogo določali moralno in dostojno vedenje v zdravilišču, vključno s pravili vljudnega in spoštljivega ravnanja moških do žensk. "Nad jezerom ter znotraj jezerskega kopališča so bili ločeni moški in ženski 'tükörfürdőji' (zrcalna kopališča), kopališče pa je bilo razdeljeno tudi na I., II. in III. razred. Prehajanje oziroma plavanje med posameznimi deli je bilo strogo prepovedano," je še razložil.
Ženske kopalke so skoraj v celoti prekrivale telo. Takšna pravila in ureditev so veljala od sredine 19. stoletja pa vse do obdobja med obema svetovnima vojnama.
Od leta 2011 pa vsako leto poteka tudi "nostalgična povorka srečnih mirnih let", ki jo organizirajo ob koncu tedna, najbližjem dnevu mesta (1. maj). Na dogodku udeleženci v oblačilih iz obdobja monarhije paradirajo pred številnim občinstvom, predstavniki lokalnih ustanov in civilnih organizacij pa sodelujejo v povorki ob spremljavi takratne glasbe, kar oživlja vzdušje nekdanjega zdraviliškega obdobja.
Héviz kot priljubljena točka Slovencev
Župan Héviza Péter Naszádos je zaupal, da večino gostov prevzame veličasten pogled na jezero ter posebna, rahlo soparna mikroklima, ki jo doživijo med lokvanji. "Marsikdo tudi ne pričakuje, da jih le približno tri ure vožnje iz Ljubljane čaka največje termalno jezero v Evropi z naravno toplo vodo, ki omogoča kopanje na prostem v vseh letnih časih," je prepričan Naszádos.
Največ slovenskih gostov prihaja iz Ljubljane in njene širše okolice, je povedal župan. Veliko pa jih prihaja tudi iz vzhodnih regij, predvsem iz krajev blizu meje, kot so Murska Sobota, Maribor ter Lendava. Dejal je, da bližina Slovenije predstavlja strateško prednost. "Zahvaljujoč tekočemu projektu Interreg bo v kratkem nastal skupni priročnik dobrih praks, regionalna baza lokalnih pridelovalcev ter skupni sistem upravljanja kakovosti in program bonus kartice. Ta čezmejna sinergija na obeh straneh spodbuja turistični razvoj ter krepi kulturno izmenjavo," je pojasnil.
