Na tej turistični kmetiji imajo prav posebne obiskovalce, prihajajo tudi ponoči

---

V nadaljevanju preberite:

• Na balkonu lesene hiške se vam lahko, če imate srečo, odpre pogled na jelene in gamse, v okolici pa se zadržujejo tudi medvedi. 
• Na ekološki kmetiji se ukvarjajo z rejo goveda, izdelujejo domače mesnine in pripravljajo sadne sokove. 
• Kaj še ponujajo obiskovalcem na Pristavi pri Borovnici?

---

Koširjevi se ukvarjajo z ekološko rejo goveda, predvsem krav dojilj, kar pomeni, da krav ne redijo za mlečno proizvodnjo, temveč vzrejajo teleta za meso. Ta ostanejo ob materah približno šest do sedem mesecev, nato pa jih del prodajo za nadaljnjo rejo oziroma na trg. Čreda večji del leta preživi na pašnikih, pojasnjuje gospodar Jožko Košir. Krave se praviloma pasejo od konca aprila do novembra, pozimi pa jih preselijo v hlev. Pri reji uporabljajo seno, brez silaže, sistem pa so prilagodili tako, da je delo čim manj zahtevno, živali pa imajo dovolj prostora.

Da imaš strojniško žilico, je na kmetiji zelo uporabno

Košir je sicer po poklicu kmetijski tehnik, vendar je številne rešitve na kmetiji zasnoval sam. Med drugim je izdelal premične pregrade v hlevu, s katerimi lahko prilagaja prostor živalim in ga v preostalem delu leta uporablja za shranjevanje sena. Pri vsakodnevnem delu si pomaga tudi s tehničnim znanjem s področja hidravlike.

Kmetija ima približno 110 hektarjev površin, od tega je okoli 72 hektarjev obdelovalnih zemljišč, preostanek pa predstavlja gozd. Del površin imajo v lasti, del jih najemajo, živali pa se pasejo tudi na bolj oddaljenih zemljiščih na območju Barja.

Sadni sokovi, suhomesnati izdelki ...

Obiskovalci lahko na kmetiji spoznajo tudi del ponudbe, ki nastaja iz domače pridelave. Koširjevi izdelujejo salame, klobase in druge suhomesnate izdelke. Prašiče redijo za lastne potrebe in predelavo, pri izdelavi mesnin pa sodelujejo z mesarjem.

Gospodinja Melita Košir se posveča tudi predelavi sadja, zato so med izdelki, ki jih pripravljajo na kmetiji, tudi hruškov gosti sok in grozdni sirup. Za nekatere izdelke so prejeli priznanja na ocenjevanjih, kar jim je dalo dodatno spodbudo za razvoj dopolnilne dejavnosti.

Med obiskom so nam postregli s kmečko malico, ki je pokazala, kaj vse nastaja na kmetiji: na mizi so bili številni suhomesnati izdelki, jajca, domač kruh, kuhane klobase ter sadni sokovi izpod rok gostiteljice, ki so upravičili svoj sloves.

Na kmetiji so uredili tudi prostor za druženja in zaključene skupine. Obisk je zato mogoče povezati z degustacijo domačih izdelkov, vendar se je za takšno ponudbo treba vnaprej dogovoriti.

Kmetijo Košir vodi že 40 let

Jožko Košir je kmetijo prevzel pri 18 letih, potem ko je družino zaznamovala bolezen staršev. Postopoma jo je razvijal, a je bil ob kmetijstvu primoran poiskati še druge vire zaslužka. Danes ima tako v lasti tudi podjetje, ki se ukvarja s hidravličnimi napravami in njihovimi komponentami.

Z Melito imata osem otrok, zdaj tudi že vnuke, družina pa se je med odraščanjem naučila živeti tudi z nekoliko odmaknjeno lego. Zakonca sta se spoznala v času, ko so bile zbiralnice mleka še del vsakdanjega življenja na podeželju - Melita je prihajala iz kraja, oddaljenega približno osem kilometrov, in je mleko zbirala v lokalni zbiralnici, kamor so se vozili tudi fantje iz Borovnice. Iskrica je dokončno preskočila na veselici. Danes skupaj vodita kmetijo, pri čemer je Jožko osredotočen predvsem na kmetijski del, Melita pa skrbi za turistično ponudbo in predelavo.

Namesto da bi divjad odganjali, so jo vključili v turistično ponudbo

Na zemljiščih, ki jih obdelujejo Koširjevi, se redno zadržujejo divje živali. Gamsi so skoraj vsakodnevni obiskovalci, ponoči pa se na travnikih pasejo tudi jeleni. Po pripovedovanju gostiteljev se v bližini pojavljajo še medvedi, ki jih privabijo tudi hruške na sadnem drevju.

Namesto da bi poskušali divjad povsem pregnati, so se odločili, da bodo to posebnost vključili v turistično ponudbo – gostje lahko živali opazujejo kar z balkona lesene hiške Pajštba, in marsikdo se na kmetijo odpravi prav zaradi narave in možnosti opazovanja živali. "Tržimo to, kar imamo," je bistvo svoje odločitve pojasnil Jožko Košir.

Pri tem velja poudariti, da so divje živali nepredvidljive, zato njihovega obiska ni mogoče zagotoviti. Bolje je priti z željo po doživetju narave kot s pričakovanjem, da se bodo živali zagotovo pokazale. Mi smo imeli srečo, saj se je ravno v času našega obiska na travnik prikradla čreda gamsov – 11 jih je, nam je povedal Jožko Košir.

nina.sprohar@styria-media.si