Ljubljana je mesto, ki ponuja mnogotere kulturne, zgodovinske in turistične znamenitosti. Zaradi svoje privlačnosti ni priljubljena zgolj med tujimi obiskovalci, temveč tudi med tujimi mediji ter strokovnjaki, ki jo pogosto uvrščajo na sezname destinacij, vrednih obiska.
Medtem ko o najbolj znanih ljubljanskih turističnih atrakcijah, kot so Ljubljanski grad, Plečnikovo Tromostovje in Prešernov trg, čivčkajo že vrabci na strehi, marsikdo ne ve, da lahko v slovenski prestolnici od leta 2016 najdemo tudi inovativen turistični produkt. Imenuje se Čebelja pot po Ljubljani, ki so jo na mestni občini zasnovali z željo povezati različne ponudnike, ki so tako ali drugače povezani s čebelarsko tradicijo v Ljubljani. V ospredju sta predvsem kulturna in naravna dediščina te med Slovenci izjemno priljubljene dejavnosti.
Trenutno pot povezuje 35 partnerjev, ki v ljubljanski občini skrbijo za dobrobit čebel. V projekt so vključene tako izobraževalne, kulturne kot tudi gospodarske institucije, institucije, povezane z zdravjem, nevladne organizacije ter seveda čebelarska društva in čebelarji.
Marsikoga podatek, da je v Ljubljani čebelarstvo tako razvito, zna presenetiti. Dejansko pa je čebelarstvo na območju današnje Mestne občine Ljubljana prisotno že od prazgodovine. Na tem območju deluje kar 3 % vseh slovenskih čebelarjev, ki imajo več kot 4.500 panjev in pridelujejo kakovosten med. Na območju Mestne občine Ljubljana so čebelarji povezani v štiri čebelarska društva, in sicer Barje, Ljubljana Moste-Polje, Tacen in Ljubljana Center.
Poleg čebelarjev za čebele skrbi tudi mesto samo, saj na javnih površinah sadi trajnice z medovitimi rastlinami. Od leta 2011 se v mestu prav tako razvija urbano čebelarstvo. Pobudnik za njegov razvoj je Cankarjev dom, katerega strešna terasa že trinajst let spomladi predstavlja dom ljubljanskim čebelam. Zanje skrbi Franc Petrovčič. Zdaj so čebele dobrodošle tudi marsikje drugod v mestu – med drugim tudi na terasi Hotela Park na Taboru, kjer čebelari Gorazd Trušnovec, predsednik društva Urbani čebelar.
O močni tradiciji čebelarstva v Ljubljani pričajo tudi ostanki, kot so ime vasi Medno. Ta naj bi bila izpeljanka iz besede medovit, meden.
Na močen pečat, ki ga ima čebelarstvo v Ljubljani, opozarja tudi ime Medarske ulice, ki sicer velja za eno najkrajših ulic v mestu. Zgodovinarji pravijo, da je tam konec 19. stoletja potekala živahna prodaja medu na drobno. V neposredni bližini se nahaja stolna cerkev sv. Nikolaja in sedež Nadškofije Ljubljana. Cerkev je bila nekoč velika odjemalka medu in čebeljega voska. V bližini je tudi reka Ljubljanica, ki so jo uporabljali za transport medu. Na Kongresnem trgu pa se je odvijala trgovina medu na debelo.
Vsako leto na svetovni dan čebel, ki ga obeležujemo 20. maja, Turizem Ljubljana organizira brezplačna vodenja po Čebelji poti, na kateri se obiskovalci seznanijo s tradicijo čebelarstva v prestolnici in drugod po Sloveniji. Na njej pa obiskovalci spoznavajo tudi različne kulturne in naravne zanimivosti mesta.
dezurni@styria-media.si
Kolega se je po naključju znašel na ljubljanski Čebelji poti, reka turistov, v glavnem Kitajcev se je vila mimo njega, tako da se je mukoma prebil z ene strani na drugo stran poti, ter se postavil v dolgo čakajočo množico… ...prikaži več pred kontejner, kjer je pisalo WC, domov je prišel v mokrih hlačah tja do gležnjev, kitajski turisti pa so še naprej grizli Bobi palčke…
Toliko turistov obišče slovenijo,pa kar naprej primanjkuje denarja,le kam neki izgine.Napovedi so zmeraj obetavne potem na koncu sezone je pa izguba.