"Nisem ena tistih, ki je proti cepljenju. Cepljenje zagovarjam in poslušam strokovnjake, ki so me prepričali, da je cepivo varno. Vendar kot pravnica, ki se ukvarja s temeljnimi človeškimi pravicami pa vidim težave pri uvedbi cepilnega potnega lista," je včeraj v oddaji 24ur zvečer dejala nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.
"Nisem še dobila odgovora na vprašanje, kaj bo s tistimi ljudmi, ki se ne smejo cepiti, ki imajo zdravstvene zadržke, kaj bo z nosečnicami, ki se ne smejo cpepiti, kaj bo z mlajšimi od 16 let, ki se ne smejo cepiti. Kaj je s tistimi, ki so preboleli covid, in bodo cepljeni kasneje, ker se pol leta ne smejo cepiti," je naštela in dodala, da za vse naštete potovanje ob morebitni uvedbi cepilnih potnih listov ne bo več možno. Pravi, da je to z vidika prava človekovih pravic diskriminacija.
Problem vidi tudi v tem, da stroka do tega trenutka ni uspela odgovoriti na vprašanje, ali so cepljeni lahko prenašalci novega koronavirusa: "Poleg tega cepiva še zdaleč ni dovolj, da bi cepili vse, ki si tega želijo."
"Zaradi vseh teh razlogov menim, da je uvedba cepilnega lista preuranjena," je dejala in sklenila: "Evropska unija govori o cepilnem listu kot o začasnem ukrepu, ampak vse prevečkrat smo pri takšnih ukrepih videli, da so postali trajni."
Oba sta pri tem opozorila na možnost tako imenovanega cepilnega turizma. Ljudje bi lahko potovali v druge države, kjer bi se lahko cepili prej kot v Sloveniji in tako prišli do cepilnega potnega lista. Med takšnimi državami se omenjajo denimo Rusija ali Izrael, pa tudi Srbija.
Kako resna je namera o cepilni listini?
Kot smo pisali, so se voditelji članic Evropske unije v januarju pogovarjali tudi o možnosti uvedbe cepilne listine za prečkanje meja. Voditelji so se strinjali, da je treba sprva opredeliti zdravstveni vidik teh tako imenovanih cepilnih potnih listov, šele nato bodo lahko razpravljali o morebitnih pravicah, ki bi jih takšni potni listi prinesli. Tudi voditelji so opozorili na težavo pri diskriminaciji.
V Evropi je sicer pobudo za uvedbo takšnih cepilnih potrdil dala Grčija, ki je zelo odvisna od turizma. Za uvedbo potrdil o cepljenju so se medtem že odločili na Danskem, Švedskem in v Islandiji.
Oglasili so se tudi iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), kjer poudarjajo, da bi morali najprej cepiti zdravstvene delavce v tveganih okoljih in stare osebe. Tem bi morali po njihovih priporočilih slediti revni, ki živijo skupaj z več ljudmi, kot so migranti v sprejemnih centrih, zaporniki in ljudje iz barakarskih naselij. Nato bi bili na vrsti drugi zdravstveni delavci, starejši in učitelji.
"V obdobju zelo omejene dobavljivosti cepiva bi bilo prednostno cepljenje popotnikov v nasprotju z načelom enakosti," poudarja organizacija WHO. Kot drugi razlog proti cepljenju turistov v trenutni fazi WHO izpostavlja, da še ni dokazov, da cepljenje zmanjša tveganja prenosa okužb z novim koronavirusom. WHO je sporočila še, da bi lahko te smernice spremenila, ko bo na voljo več cepiva.
Naj spomnimo, da bo ta teden v Slovenijo po napovedi NIJZ prišla večja količina cepiva, s katero naj bi precepili vse zainteresirane starostnike n a80-im letom, morda bo kaj cepiva ostalo tudi za mlajše od 80 let. V Slovenijo je že prispela nova pošiljka cepiv proti covidu-19 proizvajalcev Pfizer in BioNTech, gre za 22.230 odmerkov.
Za drugi odmerek cepljenja je predvidenih 2.200 odmerkov Pfizerjevega cepiva, ostali za prvi odmerek. V četrtek pričakujejo pošiljko z 8.400 odmerki cepiva Moderne, od katerih bo 4.200 namenjenih za drugi odmerek. Celotna pošiljka cepiva AstraZenece, ki bo predvidoma v Slovenijo prišla v petek, a količina odmerkov še ni znana, bo namenjena za prvi odmerek.
anja.scuka@zurnal24.si
