V nadaljevanju preberite:
- Portugalska ladjica je zaprla več plaž v Franciji in na Portugalskem.
- Njen ožig povzroči hudo bolečino in lahko zahteva nujno pomoč.
- V Jadranu je redka, a občasni pojavi niso izključeni.
Sredi poletne turistične sezone se v Evropi krepi strah pred enim najbolj nevarnih morskih organizmov na svetu – portugalsko ladjico (Physalia physalis). Zaradi njenega pojavljanja so lokalne oblasti na jugozahodu Francije in na delih portugalske obale v zadnjih dneh že zaprle več priljubljenih plaž. Ker se zaradi segrevanja morja in sprememb morskih tokov ta strupena vrsta vse pogosteje pojavlja tudi bližje Sredozemlju, se postavlja vprašanje, ali bi lahko dosegla tudi Jadransko morje.
Preplah zaradi "meduze", ki v resnici ni meduza
Portugalsko ladjico številni zamenjujejo z meduzo, a gre v resnici za kolonijo organizmov oziroma sifonofor. Sestavljena je iz več različnih tipov polipov, ki skupaj delujejo kot en organizem, vsak zase pa ne bi mogli preživeti.
Najlažje jo prepoznamo po značilnem mehurju, napolnjenem s plinom, ki štrli nad morsko gladino. Ta je prosojen, modrikastih, vijoličastih ali rožnatih odtenkov in običajno meri od 10 do 30 centimetrov. Na površini je lahko videti kot majhno jadro, napihnjen plastični mehurček ali celo plastična vrečka, zato jo lahko kopalci zlahka spregledajo.
A največja nevarnost se skriva pod gladino. Iz plovca namreč visijo dolge, tanke in težko opazne lovke, ki so polne ožigalk. V povprečju merijo okoli deset metrov, pri večjih primerkih pa lahko dosežejo tudi do 50 metrov dolžine.
Ožig je lahko izjemno boleč
Strup portugalske ladjice vsebuje močne nevrotoksine. Ožig povzroči takojšnjo in zelo močno bolečino, ki jo strokovnjaki primerjajo z opeklino z vročo kovino ali večkratnim pikom ose. Na koži se lahko pojavijo rdeče proge, mehurji in otekline.
Ob stiku je treba takoj zapustiti vodo, saj lahko huda bolečina, panika ali mišični krči povečajo tveganje za utopitev. Prizadeto mesto je treba spirati z morsko vodo ali, če je na voljo, s toplo vodo okoli 45 stopinj Celzija. Ponekod kot pomoč navajajo tudi uporabo navadnega kisa.
Nikakor pa se mesta ožiga ne sme spirati s sladko vodo, alkoholom ali drgniti s peskom oziroma brisačo. To lahko namreč sproži dodatno izločanje strupa iz še neaktiviranih ožigalk.
Če so na koži še vidni deli lovk, jih je treba odstraniti previdno, denimo s pinceto, rokavicami ali robom trde plastične kartice. Z golimi rokami se jih ne sme dotikati. Ob težkem dihanju, otekanju žrela, vrtoglavici, slabosti, bolečinah v prsih ali znakih anafilaktičnega šoka je treba takoj poiskati zdravniško pomoč.
Nevarne so lahko tudi portugalske ladjice, ki jih naplavi na obalo. Njihove lovke lahko ostanejo strupene še več dni ali celo tednov.
Plaže že zapirali v Franciji in na Portugalskem
Zaradi pojavljanja portugalske ladjice so v zadnjih dneh zaprli več plaž na jugozahodu Francije, med drugim v departmaju Landes ter na območju Biarritza, Angleta in Bidarta. O pojavljanju tega organizma poročajo tudi z nekaterih delov portugalske obale.
Portugalska ladjica je sicer značilna predvsem za tropske in subtropske predele Atlantskega, Indijskega in Tihega oceana, vendar jo v zadnjih dveh desetletjih vse pogosteje opažajo tudi ob evropskih obalah. Redno se pojavlja ob Portugalski, Španiji, zlasti na Kanarskih otokih in v Biskajskem zalivu, ter ob jugozahodni Franciji.
Je ogrožen tudi Jadran?
Vstop portugalske ladjice skozi Gibraltarsko ožino ni več redkost. Posamezne primerke in manjše kolonije so v preteklih letih že opazili ob obalah Balearov, južne Francije, Korzike, Sardinije, Sicilije, Malte in v Jonskem morju.
Po ocenah morskih biologov je prisotnost portugalske ladjice v Jadranskem morju redka, vendar ni nemogoča. Posamezne primerke bi lahko v Jadran zanesli močni južni vetrovi in površinski morski tokovi iz Jonskega ter osrednjega Sredozemskega morja.
Za zdaj zaprtost Jadrana in posebni morski tokovi preprečujejo stabilno naselitev oziroma množično širjenje te vrste. A strokovnjaki opozarjajo, da se z višjimi temperaturami površinskih plasti morja povečujejo možnosti, da bi se portugalska ladjica v poletnih mesecih občasno pojavila tudi bližje Jadranu, poroča Nedeljski.
