Na severu Norveške, 36 kilometrov zahodno od mesta Tromsø, leži majhen ribiški otok Sommarøy, ki je postal svetovna posebnost – tam živi prva skupnost, ki je povsem opustila koncept časa.
Na tem otoku znotraj arktičnega kroga se vsako leto od 18. maja do 26. julija sonce sploh ne skrije za obzorje – traja kar 69 dni neprekinjene svetlobe. Prav ta naravni pojav, znan kot polnočno sonce, je prebivalce navdihnil, da so se odločili živeti v popolnem sozvočju z naravo – brez ur, brez urnikov in brez pritiska časa.
Polnočno sonce
Sommarøy ima le okoli 300 prebivalcev, a njihova ideja je pritegnila pozornost vsega sveta. Že leta 2019 so zagnali pobudo, da bi otok postal prva uradna "cona brez časa". Njihov namen ni bil povsem zavreči časa, temveč se osvoboditi njegovega diktata – živeti po lastnem ritmu, vstajati, jesti in delati takrat, ko se to naravno zdi prav.
"Zakaj bi dan vedno začeli ob 7.00 zjutraj, če je sonce še visoko opolnoči?" pravijo domačini, ki želijo spodbujati svobodo in notranji mir v svetu, ki ga vse bolj obvladujejo urniki in obveznosti.
Polnočno sonce je eden najbolj osupljivih pojavov na Zemlji. Zaradi nagiba Zemlje severni predeli med poletnim solsticijem ostanejo nagnjeni proti soncu, zato se to nikoli ne spusti pod obzorje. V Tromsøju sonce ne zaide več kot dva meseca.
Pozimi pa nasprotno nastopi polarna noč, ko sonce več tednov sploh ne vzide.
Raj za popotnike brez občutka za čas
Sommarøy je postal prava meka za popotnike, ki si želijo izkusiti nekaj povsem drugačnega. V času polnočnega sonca se življenje nikoli ne ustavi – lahko se sprehodite po peščeni plaži sredi noči, greste na pohod ob "večerni" svetlobi ali se odpravite na križarjenje po fjordih, medtem ko sonce še vedno sije.
Norveška sicer ponuja več izjemnih krajev za opazovanje polnočnega sonca – med njimi so tudi Tromsø, Lofotski otoki in Severni rt. Pojav polnočnega sonca privablja obiskovalce z vsega sveta in pomembno prispeva k gospodarstvu severne Norveške. A domačini opozarjajo, da je ta edinstveni arktični ekosistem zelo občutljiv. Od turistov pričakujejo spoštljiv odnos do narave.
Pri nas je najhujši časovni diktat naredil Keber. Se spomnim, da sva s sodelavcem celo noč reševala en res zaguljen problem. Končala sva ob 7h zjutraj in se odpravila domov spat. Pred tem pa je padla ideja, da greva pred… ...prikaži več "večerjo" in spanjem še na eno pivo. Figo! Ne dobiš. Če ne hodiš spat in ne vstajaš ob zapovedanih urah postaneš prisilni abstinent. Ne vem, kako enim ni jasno, da nimamo vsi šihta od 8-16h in ne spimo od 22-06h.