Na razmeroma majhni površini zavarovanega območja (200 hektarjev) najdemo več izvirov in različnih kraških pojavov, značilnih za plitvi kras.
"Biospeleološko je zanimiva predvsem ponorna kraška jama Zjot s krajšim podzemskim tokom, v katerem domuje značilna podzemska favna belokranjskega kraškega ravnika," opisujejo na Zavodu za varstvo narave.
V zaledju jame je tudi udorna vrtača Glušenka, ki prihaja v stik s podzemno vodo. Posebnost parka so po njihovih navedbah Lahinjski in Nerajski Lugi, ki so prava botanična zakladnica in manjše močvirje Mlaka, kjer prebiva tudi želva, močvirska sklednica.
![Emys orbicularis - močvirska sklednica | Avtor: Profimedia](/media/img/cd/97/9cb04c4772118a0e4ad2.jpeg)
Park je zanimiv tudi v kulturno zgodovinskem pogledu. Okljuk reke Lahinje v Pustem Gradcu je bil poseljen že v prazgodovini. Ob lokaciji nekdanjega srednjeveškega gradu, še danes obratujeta Klepčev mlin in žaga venecijanka. V mlinu vam bodo z veseljem predstavili tudi njegovo delovanje, kupili pa bsote lahko pšenično, ajdovo ali koruzno moko. Sredi rečnega okljuka pa je manjša cerkev Vseh svetnikov z vaškim pokopališčem.
"Na njivah v bližini Velikega Nerajca so vidne družinsko rodovne halštatske gomile, ki pričajo o nekdanjem življenju in načinu pokopavanja umrlih," še dodajajo na Zavodu. Tam je tudi informacijski center, kjer vam nudijo vodenje po parku Lahinja, vožnjo s kočijo po parku in njegovi okolici, izdelek domače obrti-lončeni bas ali gudalo, vožnjo s čolnom po reki Lahinji, ajdovo in koruzno moko zmleto na mlinske kamne.
Kako do parka
Park leži v osrčju Bele krajine, približno tri kilometre od Dragatuša. Z avtom se peljite po cesti iz Črnomlja proti Vinici ali v nasprotno smer, v Dragatušu boste že videli oznake. GPS koordinate za Veliki Nerajec so 45°30′32.04″N 15°11′18.57″E.