Kot so sporočili iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, na današnji dan obeležujemo svetovni dan mokrišč. Na ta dan je bila leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o varstvu mokrišč mednarodnega pomena imenovana.
"Konvencija poudarja potrebo po ohranjanju vseh mokrišč, njihovih funkcij in biotske pestrosti ter njihovo preudarno rabo, opozarja na pomen vode za ohranjanje ekosistema in ekoloških procesov in na s tem povezane družbenogospodarske potrebe za zagotavljanje trajnostnega razvoja." DOPPS
Tema letošnjega dneva mokrišč je: "PRISPEVAJMO K BLAŽENJU PODNEBNIH SPREMEMB – USTAVIMO IZSUŠEVANJE MOKRIŠČ!".
V DOPPS-u namreč pojasnjujejo, da so mokrišča življenjska okolja, ki so bolj ali manj povezana z vodo ter so med svetovno najpomembnejšimi in istočasno med najbolj ogroženimi ekosistemi: "Pomembno prispevajo k vzdrževanju vodnega režima, k ohranjanju količine in kakovosti vode, delujejo kot zadrževalniki voda, ki omilijo škodo ob poplavah, bogatijo podtalnico in uravnavajo njen nivo, delujejo kot naravne čistilne naprave, so zibelka biotske pestrosti ter območja rekreacije in sprostitve."
Poleg številnih funkcij, ki jih opravljajo, ponujajo po njihovih besedah pomembne naravne vire za človekov razvoj, pomembna pa so tudi za kmetijstvo, in obratno, saj kmetijske dejavnosti s pravilno tehnologijo ohranjajo vitalna mokrišča.
Slovenci kot prvi na svetu s takšnim mokriščem
Da DOPPS-u pojasnjujejo, da imamo v Sloveniji tri mednarodno pomembna mokrišča, zbrana pod okriljem konvencije, in sicer: Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero z okolico.
Škocjanske jame so bile sicer 18. maja 1999 vpisane v seznam svetovno pomembnih mokrišč Ramsarske konvencije, kot prvo podzemno mokrišče na svetu sploh.
Skupaj s podzemnim tokom Reke so eno od najdaljših kraških podzemnih mokrišč v Evropi.
Za obeležitev tega dne, v nedeljo 3. februarja, Naravni rezervat Škocjanski zatok, Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park Strunjan in OŠ Lucija skupaj pripravljajo tudi ustvarjalno delavnico namenjeno otrokom, starim od 8 do 12 let. Ogledali si bodo kratke poučne filme o problemu smetenja okolja, predvsem vodnih teles, potekal bo tudi pogovor na temo »deset stvari za manj smeti«, sledile bodo delavnice izdelovanja živalskih likov iz odpadnega materiala ter lojnih pogač za hranjenje ptic.
Uničili smo več kot 64 odstotkov mokrišč
"Ob letošnjem 2. februarju, Svetovnem dnevu mokrišč,je poudarjena vloga mokrišč pri blaženju podnebnih sprememb. Kljub vedno večjemu zavedanju kako pomembno vlogo imajo mokrišča, jih še vedno uničujemo in spreminjamo," opozarjajo na Ministrstvu za okolje in prostor.
Človek je v zadnjih 100 letih po svetu uničil več kot 64 odstotkov mokrišč. MOP
"V Sloveniji imamo še vedno mokrišča ohranjena ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah, ki znatno prispevajo k poplavni varnosti, zalogam pitne vode in imajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb, zato jih moramo posebej pazljivo varovati", poudarja minister Jure Leben.
V okviru Podnebnega sklada so v letu 2019 zagotovljena tudi sredstva za ohranjanje, obnavljanje in preudarno rabo mokrišč, in sicer v višini treh milijonov evrov.
Na ministrstvu poudarjajo, da so mokrišča del porečij in povodij ter so vključena v načrte upravljanja voda (NUV): "Mokrišča so pomembna zlasti pri blaženju poplavnega vala, bogatenju podtalnice in zagotavljanju zalog pitne vode ter prečiščevanju odcednih voda, so pomembna območja biotske raznovrstnosti in privlačna turistična destinacija. Z ohranjanjem mokrišč ohranjamo številne ekosistemske storitve, ki jih ta zagotavljajo in s tem tudi vzdržujemo delovna mesta, ki so za to potrebna."
Mokrišča so po njihovih navedbah pomembni del programa upravljanja območij Natura 2000 in programov upravljanja zavarovanih območij. Z zmanjševanjem posledic neurij, blaženjem sušnih obdobij in shranjevanjem ogljika so mokrišča ključni dejavniki pri obvladovanju podnebnih sprememb.
Slovenija vodilna v EU
"Kot primer vzemimo soline, antropogeno mokrišče, ki nam zagotavlja sol. To je tudi območje z bogato biotsko raznovrstnostjo in specifično infrastrukturo, kar vse služi tudi za namene turizma in izobraževanja, istočasno pa zagotavlja tudi številna delovna mesta za lokalno prebivalstvo," opisujejo.
Ta potencial ima tudi reka Mura s številnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, z mrtvicami ter z reko povezanimi poplavnimi gozdovi: "Ti ekosistemi so pomembno biotsko območje v evropski mreži Natura 2000. Najdemo jih v poplavni ravnici Mure, zlasti v njenem osrednjem in spodnjem delu. Z ustanovitvijo Biosfernega območja Mura bodo bolje povezani predvsem gospodarski sektor ter okoljski oziroma naravovarstveni sektor. Skupaj z lokalnimi skupnostmi bodo poskrbeli za trajnostno upravljanje in razvoj območja."
Tudi minister Leben se zaveda, da je Mura vir in osrednja povezovalna nit življenja v obmurski pokrajini: "Človek in narava sta z roko v roki oblikovala in skrbela za to pokrajino. Reka je oblikovala značilno podobo, hkrati pa se je ohranila izjemna biotska raznovrstnost z bogastvom vrst in habitatov varovanih z nacionalno kot tudi evropsko zakonodajo. Svojevrstno pokrajino, ki jo gradijo ohranjena reka, mokrišča, obsežni poplavni gozdovi in značilna kmetijska krajina, bogati tudi izjemna kulturna dediščina."
Ob podelitvi UNESCO MAB certifikatov županom in županjam občin novo ustanovljenega Biosfernega območja Mura je poudaril, da hidroelektrarn na Muri ne bo. Minister Leben bo predlagal tudi ukinitev Uredbe o koncesiji za rabo vode in proizvodnjo električne energije na Muri.
V naslednjih dnevih se bodo na ramsarskih lokalitetah in ostalih pomembnih mokriščih v Sloveniji odvijale številne aktivnosti, s katerimi bodo opozorili na vlogo in pomen teh mokrišč za boljšo prihodnost lokalnih okolij ter trajnostni razvoj Slovenije, ki temelji na ohranjeni naravi. Slovenija je s skoraj 38 odstotki ozemlja vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000) vodilna v EU. Zato moramo poskrbeti, da bomo našo biotsko raznovrstnost ohranili in do 2030 obrnili trend upadanja v trend rasti.
Izleti in dogajanje po Sloveniji
S februarjem na portalu Žurnal24.si v sodelovanju s forumsko platformo Potovanja.Over.Net začenjamo z vseslovenskim projektom #TukajŽivim, kjer boste prebivalci sami povedali, zakaj je tako lepo živeti v vašem kraju in zakaj ga je vredno obiskati ter raziskati. V obširnem projektu lahko med drugim sledite in sodelujete na forumu Izleti po Sloveniji, na Popotniku Žurnala24 pa iščete nove ideje.
