Slovenski gozdovi so naše narodno bogastvo. V njih uspevajo drevesa različnih vrst, med njimi pa je nekaj takšnih, ki izstopajo. Gre za t. i. izjemna drevesa, ki po svoji višini, premeru, starosti, genetskem materialu ali kakšni drugi značilnosti odstopajo od drugih dreves iste vrste. To so drevesa, ki predstavljajo našo naravno dediščino, zato potrebujejo prav posebno skrb.
Za enega najdragocenejših primerkov izjemnega drevesa pri nas lahko brez dileme uvrstimo Hincejevo sekvojo, za katero marsikdo sploh še ni slišal. Sekvoje namreč niso ravno značilne za naše okolje, zato je njihova mogočnost deležna še toliko več občudovanja. Omenjeno sekvojo najdemo pri ptujskem Orešju, približno dva kilometra od središča mesta, pred Hincejevo vilo. Po neuradnih podatkih naj bi jo posadili leta 1865.
Na slovenskem seznamu drevesnih naravnih vrednot je okoli 1800 enot. Enota lahko pomeni ali posamezno drevo ali skupino dreves, drevored ali celo gozd. Med vrstami med izjemnimi drevesi prevladujejo lipe – teh je skoraj polovica. Za najvišje drevo v Sloveniji pa velja Sgermanova smreka v Hudem Kotu na Pohorju, ki v višino meri kar 62 metrov.
Hincejeva sekvoja, ki je ime dobila po istoimenski vili v bližini, je največji primerek te vrste dreves v Sloveniji. Njen obseg znaša okoli 7,7 metra, visoka pa je okoli 45 metrov ali približno polovico toliko kot newyorški Kip svobode ali londonski Big Ben. Čeprav je dosti manjša od svojih vrstnic v Kaliforniji, deluje mogočno.
Drevo je vredno ogleda v vseh letnih časih in ga resnično ne moremo zgrešiti. Pot do nje nas pelje po lokalni cesti iz Ptuja mimo bivše vojašnice in Panorame do Orešja v smeri Krčevine pri Ptuju. Že čez približno dva kilometra lahko od daleč zagledamo ogromno drevo, ki se kaže v daljavi. Njena mogočna zimzelena krošnja je pri tem najboljši kažipot. Ogled Hincejeve sekvoje zagotovo ne razočara, saj v Sloveniji ni primerljivega drevesa, ki bi delovalo tako mogočno.
dezurni@styria-media.si
Zanimivo !