Če so v Mozirskem gaju obiskovalci še julija občudovali cvetoče rožice, ki so jih pridne roke cvetličarjev na sedmih hektarjih zasadile na tisoče, poleg 200.000 posajenih tulipanov, še 20.000 mačeh, spominčic in marjetic ter okoli 30.000 hijacint in moskarij, trenutno njegova usoda ni nič kaj cvetoča.
Medtem ko bi Mozirski gaj te dni moral cveteti v živahnih poletnih barvah in bi tam morala potekati tradicionalna razstava eksotičnih živali na prostem, je imela zanj razbesnela narava v začetku avgusta drugačne načrte.
Zaradi posledic razbesnelega neurja, ki je v mozirski občini uničilo številne stanovanjske hiše, komunalno in cestno infrastrukturo, so morali do nadaljnjega zapreti tudi slovenski in evropski parkovni biser številnih rastlin v Mozirskem gaju. Tamkajšnji zaposleni, ki so pred usodnim dnem snovali nove zamisli, kako bi gaj še polepšali in za obiskovalce naredili še bolj privlačnega, jim je skoraj dva metra visoka Savinja odnesla vse, kar so več desetletij ustvarjali. Od takrat odstranjujejo posledice poplav in čakajo na boljše čase. Iz gaja so sporočili, da jih čaka dolga sanacija.
V parku so jo najbolje odnesli zidani in leseni objekti, v katerih pa je reka pustila pol metra mulja ter razdejano in uničeno pohištvo, stroje ter opremo. Vodna ujma je odnesla tudi vse table, ograje, mostove, skulpture in na zelenici pustila debel sloj blata. Kjer je včasih skozi gaj potekala glavna pot, je voda izdolbla dvometrske kanale in odnesla celotno glavno pot v dolžini dvesto metrov, najmanj toliko tudi stranskih poti. Popolnoma uničeni so vsi tematski vrtovi; od zeliščnega in japonskega vrta do številnih skalnjakov.
Posledice vremenske ujme bodo v parku občutili prihodnjo pomlad, saj so morali odpovedati čebulice tulipanov. Letos jih ne bi mogli posaditi, saj gredic sploh več ni. V poletnem času je gaj vsako leto obiskalo približno 30.000 ljudi, letos je bilo zaradi ujme obiskovalcev pol manj. V gaju sta redno zaposleni dve osebi in pol, ki pa so ju morali prijaviti na čakanje in trenutno dnevno pomagata pri prenovi parka.
Pri tem so jima na pomoč priskočili številni prostovoljci, med njimi številni vrtnarji in cvetličarji. V petek, 25. avgusta, so v Mozirskem gaju izvedli akcijo Posadimo upanje, s katero so organizatorji želeli vsaj na simboličen način dati upanje, da bodo kmalu spet lahko vrtnarili.
Nič bolje ne kaže niti kampu Menina, o čemer se je na terenu prepričal novi predsednik Turistične zveze Slovenije – Dominik S. Černjak. Po njegovih besedah je kamp skoraj v celoti uničen. Ocenjuje, da bo zgolj v omenjenem kampu škoda več kot pet milijonov. Kako kaže z odprtjem še ene velike turistične znamenitosti v Zgornji Savinjski dolini – Logarski dolini, pa lahko preverite v našem preteklem prispevku.
Z željo, da bi bilo potovanje in bivanje v Sloveniji čim bolj brezskrbno, na Slovenski turistični organizaciji (STO) zbirajo podatke o aktualnih razmerah po destinacijah. "Ker se razmere izboljšujejo in stanje spreminja, priporočamo, da ob načrtovanju obiska destinacij in preživljanju dopusta v Sloveniji preverite informacije tudi na destinacijskih spletnih straneh ali družbenih omrežjih," svetujejo na STO.
dezurni@styria-media.si
Zanimivo, da v floslandu nihče svojih objektov, ki so mimogrede vsi po vrsti crnogradnje, ne naredi premičnine. Sedaj, ko je ZS velekapitalistom odneslo toliko povsem neprimerno skladiščene hlodovine, bi zlahka naredili flose in na njih zganjali turizem. Ladijske vrvi za… ...prikaži več priveze bomo pa davkoplačevalci častili...
Zdaj je lepši,bolj naravno divji