Dolenjska v sebi skriva mnogo zanimivih kotičkov, ki se jih splača raziskati. Eden izmed lepših in obenem manj znanih pohodniških izletov v zaledju Ljubljane je zagotovo slikovita Pot dveh slapov. Speljana je po pretežno nezahtevnem terenu brez daljših in strmejših vzponov. Ne moremo pa reči, da je najkrajša, saj je dolga skoraj petnajst kilometrov. Na njej premagamo približno 470 metrov višinske razlike, v zmernem tempu pa jo lahko prehodimo v dobrih štirih urah. Izlet je aktualen v vseh letnih časih, če pa želite videti bolj vodnata slapova, priporočamo pohod po deževnih dneh.
Pot, ki jo je leta 2005 uredilo PD Polž, se začenja pri cerkvi sv. Tilna v Višnji Gori, kjer je tudi manjše parkirišče. Do tod se pripeljemo z avtoceste Ljubljana–Višnja Gora, z odcepa zavijemo levo pod avtocesto. Pot, ki je vseskozi označena in primerna tudi za najmlajše, vodi preko Gradišča in Kuclja do soteske in slapov potoka Višnjice.
Iz Višnje Gore po slabi uri hoje ob potoku, ki jo lajšajo lesene brvi med brežinami, pridemo do prvega slapa Višnjica. Tukaj nas kažipota usmerita bodisi na zahtevnejšo bodisi na lažjo pot (pozneje se združita); prva povede do vznožja lehnjakovega slapu, ki pahljačasto pada v plitek tolmun, od tod pa se vzpne po lestvi na ozko in izpostavljeno stezico nad slapom. Druga je manj izpostavljena in udobnejša, priporočamo pa vsaj kratek postanek pod slapom, preden se vrnemo nanjo.
Pot se s Kuclja spusti proti vasi Gornje Brezovo, kjer moramo paziti, da nas dobro uhojena travniška pot ne zavede v levo. Držimo se desno in kmalu nas znova usmerijo kažipoti. Do vasi se spustimo sprva po gozdu, zatem med travniki, na koncu pa po ožji asfaltni cesti. Pot nas nato pripelje na drugi vrh, Gradišče (706 metrov), ki je prav tako položen, prostran in razgleden. Na njem stoji lesen križ Marije Snežne. Na informativni tabli izvemo, da je bilo Gradišče utrjena prazgodovinska naselbina (halštatsko obdobje), o čemer pričajo le še zadnji ostanki obzidja, skriti pod travno rušo.
Pot nadaljujemo po prijetni hoji po gozdu, kjer smo ob izviru potoka Košce. Po ozki poti ob potoku se spustimo do drugega slapu Košca, ki prav tako pahljačasto pada čez debel lehnjakov trebuh. Po obilnejšem deževju je njegova podoba mogočna in hrupna. Velja za najvišji slap v Sloveniji na lehnjakovi podlagi, saj pada dvajset metrov globoko. In še zanimivost: lehnjak je bil nekoč cenjen gradbeni material, veliko kamna s tega območja je vzidanega tudi v stene stiškega samostana.
Za nadaljevanje spusta po dolini potoka se nam znova ponudita težja in lažja možnost; prva povede čez potok in vodi ob njegovi strugi, dokler se čez čas ne združi z lažjo, ki vodi više nad vodo in je udobnejša za hojo. Po približno dveh kilometrih se izvijemo iz gozda; kmalu smo na asfaltni cesti, ki nas desno ob avtocesti pripelje proti izhodišču izleta.
dezurni@styria-media.si
