Sončno vreme je kot naročeno za pobeg v naravo. Izbrali smo nekaj destinacij, ki jih morate obiskati pozimi, saj ponujajo pravljičen razgled.
Za napotke, katere poti in oprema so trenutno najbolj primerne, smo se obrnili na izkušenega gornika Gorazda Goriška. Ostale podatke glede načrtov poti in vremenskih razmer pa lahko najdete na spletni strani hribi.net.
Blegoš (1562 m)
Med pohodniki zadnja leta zelo priljubljena izletna točka. Kako ne bi bila, ko pa se nam z vrha odpre lep razgled na Polhograjsko hribovje, Ratitovec, Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Je najvišji vrh Škofjeloškega hribovja, pozimi priljubljen tudi med turnimi smučarji. Nanj vodi trinajst poti, različnih zahtevnosti in časov trajanja. Večina pohodnikov izbere izhodišče na Črnem Kalu na Gorenjo Žetino, kjer se nahaja večje parkirišče. Lahka označena pot nam vzame nekaj več kot uro hoje. Na vrhu nas pričakata žig in vpisna skrinjica ter koča, ki je pozimi odprta med vikendi.
Krekova koča na Ratitovcu (1642 m)
Koča se nahaja na pobočju Ratitovca pod Gladkim vrhom. Od koče se odpira prekrasen razgled po Škofjeloškem in Cerkljanskem hribovju. V daljavi pa so vidne tudi Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Izbiramo lahko med enaindvajsetimi potmi, večina izmed njih je lahkih označenih, razlikujejo se le po dolžini. Pozimi je najbolj obiskana pot s Prtovča skozi Razor. Po priljubljenosti se Ratitovec nahaja na 20. mestu. Koča je v zimskem času odprta med vikendi in prazniki, do nje pa pripelje tudi tovorna žičnica. Nekaj metrov za njo stoji zimski bivak.
Koča na Kriški gori (1471 m)
Koča se nahaja na zahodni strani Kriške gore. Ker koča z južne in zahodne strani ni obdana z gozdom, se razprostira lep razgled proti Gorenjski ravnini in v ozadju proti Julijskim Alpam. Pred kočo, ki v zimski sezoni obratuje med vikendi in prazniki, je veliko miz in klopi. Do koče lahko pridemo po desetih različnih poti, ki so po večini lahke označene in pozimi po sneženju kmalu shojene. Trenutno je med ljudmi najbolj priljubljena pot iz vasi Gozd nad Golnikom. Povprečno bomo potrebovali dve uri in pol do vrha.
Goli vrh, Jezersko (1787 m)
Goli vrh je eden lepših in verjetno najbolj popularen razglednik nad Jezerskim. Gre za prijetno zimsko turo, ki je tudi ob obilnejšem sneženju relativno varna pred plazovi. Pot na ta lahko dostopen vrh se začne pri Planšarskem jezeru. Večina vzpona poteka po gozdu, več razgleda pa boste deležni na samem začetku, na simpatični Jenkovi planini ter na vrhu, kjer vas bo očarala bližina Kamniško-Savinjskih vrhov. Pogled seže vse do Triglava. Tehnično nezahtevna tura, ki nam bo skupaj vzela približno tri ure.
Možnost plazov
Na vprašanje, na katerih od zgoraj naštetih vrhov, ki so med Slovenci trenutno zelo priljubljeni, je možnost nevarnih situacij največja, je Gorišek odvrnil: "Na prej omenjenih poteh je največja nevarnost plazov na poti skozi Razor na Ratitovec, ob neugodnih razmerah pa je nevarnost plazov tudi na drugih poteh. Nevarnost zdrsa je v zasneženih gorah vedno prisotna, še posebej pa na poledenelih, zelo obljudenih poteh. Tu imam v mislih Kriško goro." Dodaja, da se sam sicer s snežnim plazom pobližje ni soočil, je pa doživel "pošteno ploho sodre".
Ne pozabite na zimsko opremo
"Za omenjene hribe je v zimskem času potrebna osnovna zimska oprema, kamor sodijo topla oblačila in primerna obutev, zelo priporočljivo pa je imeti s seboj tudi dereze, cepin in plazovni trojček (plazovna sonda, lopata in žolna)," je obvezno zimsko opremo naštel alpinist Gorišek. Ob tem pa dodal, da je opremo potrebno tudi znati pravilno uporabljati. Česar se lahko naučimo na tečajih varnega gibanja v zimskih razmerah.
Še ena pomembna stvar (zimskega) obiskovanja hribov je spremljanje vremenske napovedi in lavinskih razmer, in to ne le dan pred odhodom, temveč za daljše obdobje. "Dobro je preveriti odprtost planinskih koč (Blegoš, Ratitovec, Kriška gora) in turo začeti dovolj zgodaj, saj so zimski dnevi kratki," razlaga Gorišek.
"Če naokoli hodimo z odprtimi očmi, bomo v naravi doživeli veliko zanimivega."
Za konec smo ga še povprašali, katere hribe je poleg zgoraj naštetih pozimi še vredno obiskati. Kot odločilni razlog pri izbiri je navedel možnost obiska planinske koče, kjer se med potjo lahko pogrejemo in okrepčamo. Prej se je le potrebno pozanimati o zimskem delovnem času. Večina koč je namreč odprtih zgolj ob koncih tedna.
Goriškov jagodni izbor vrhov, ki jih je opisal tudi v pravkar izdanem gorskem vodniku V zasnežene gore, je sledeč: Debela peč, Komna, Dobrča, Kofce, Zelenica, Snežnik, Slivnica, Javornik (nad Črnim Vrhom), Mali Golak (Trnovski gozd), Krim, Kum. Pogovor je sklenil z mislijo: "Če naokoli hodimo z odprtimi očmi, bomo v naravi doživeli veliko zanimivega."