Ko naša dežela nadene snežno preobleko, postane prava zimska pravljica, ki kar kliče po raziskovanju bolj ali manj znanih kotičkov. Čeprav po idiličnih zasneženih krajih še vedno najbolj slovi prekrasna Gorenjska, smo na seznamu idej za zimski izlet tokrat umestili predvsem kraje z drugih delov Slovenije. Za prekrasen razgled se je pri nekaterih treba malce potruditi, spet drugi so na dosegu roke. Ob tem vselej velja opozoriti, da je pred izletom treba preveriti vremensko napoved in upoštevati pravila obnašanja v zimskih razmerah.
Bloke
Bloke postajajo vse bolj priljubljena izletniška točka, ki obiskovalce privablja skozi vse leto; pozimi pa je zanimivo predvsem zaradi drsanja na glavni atrakciji Bloške planine: Bloškem jezeru. Nič čudnega sicer, saj Bloke vse letne čase ponujajo mnogo atrakcij. Znane so po dolgotrajnih zimah in tudi najnižji izmerjeni temperaturi v Sloveniji, veljajo celo za zibelko smučanja. Ta čas pa so prostrane bloške ravnice, prepredene z urejenimi tekaškimi progami, zanimive tudi za ljubitelje teka na smučeh.
Na svoj račun prav tako pridejo kajtarji, saj je Bloška planota znana tudi kot zibelka slovenskega kajtanja na snegu. Če niste ravno veliki športni navdušenci, pa je za kratko sprostitev dovolj že sprehod okoli zamrznjenega Bloškega jezera, ki se pozimi, kot že omenjeno, spremeni v priljubljeno drsališče.
Krnska jezera
Vzpon do največjega visokogorskega jezera na višini 1394 metrih nadmorske višine v samem osrčju Julijskih Alp velja za enega lažjih iz Posočja, vseeno pa je v mislih treba imeti zimske razmere. Izhodišče je Dom Klementa Juga v Lepeni, kjer je tudi parkirišče. Po približno dveh urah hoda vas bo na cilju pričakalo veličastno smaragdno zeleno jezero, na katerem si lahko spočijete oči in občudujete neokrnjeno naravo, ki ga obdaja.
Krnsko jezero je, tako, kot vsa visokogorska jezera, ledeniškega nastanka, za seboj pa nosi prav posebno zgodovino. V okolici Krna in Krnskega jezera so se namreč v času prve svetovne vojne odvijali krvavi boji na soški fronti, kasneje pa so se tu odvijali mračni dogodki Rapalske meje. Na ta čas nas opozarjajo ostanki strelskih jarkov, žične ograje in kaverne.
Planšarsko jezero
Če smo že pri jezerih, ne moremo iti mimo Planšarskega jezera, ki se nahaja na Zgornjem Jezerskem. Ta ponuja šopek čudovitih razgledov na vršace Kamniško-Savinjskih Alp, odboj gorskih obrisov pa je videti še bolj čudovito prav v odsevu Planšarskega jezera, ki ima s ptičje perspektive obliko srca.
Pozimi ob jezeru stoji drsališče, kjer bodo najbolj uživali prav najmlajši, pogrejete in okrepčate pa se lahko v bližnji koči. Prijeten pa je že sprehod okoli jezera, ki ga lahko podaljšate po makadamski cesti, ki vodi do gorniškega centra Dava Karničarja. Prav na tej cesti se vam bo odprl še bolj imeniten pogled na gore, ki so videti tako blizu, da bi se jih lahko kar dotaknili.
Lovrenška jezera
Sedaj se bomo preselili na Štajersko, ki prav tako nudi nekaj turističnih biserov. Ena izmed njih so zagotovo Lovrenška jezera, kjer se boste nadihali svežega gorskega zraka in občudovali lepote zasnežene narave. Lovrenška jezera so pravzaprav naše največje visoko barje, ki leži na slemenu Planinka na nadmorski višini okrog 1520 metrov. Dvajset jezerc je barju prineslo ime Lovrenška jezera in so z gozdnim pasom razdeljena na dva dela. Pozimi je pot do njih seveda zasnežena, a kljub temu primerna in zanimiva za obisk.
Slap Peričnik
Ena od osupljivih gorenjskih kulis je zagotovo slap Peričnik, ki je s svojimi 52 metri eden izmed najvišjih slovenskih slapov. Do njega vodi označena pot iz Mojstrane. Od Koče pri Peričniku, kjer je tudi tabla z vsemi informacijami o slapu, do spodnjega slapa pridete v desetih minutah. Lahko se povzpnete še k drugemu, gornjemu slapu, vendar je njegova višina "le" 16 metrov. In kaj je na njem pozimi tako posebnega? Če je dovolj hladno, slap zamrzne, kar mu da posebej osupljivo, skorajda pravljično, podobo.
Naravni vrelec Klevevž
Naravni topli vrelec Klevevž se nahaja na Dolenjskem in je kot nalašč za vse avanturiste ter ljubitelje narave. Pozimi lahko zaradi temperaturne razlike zelo jasno vidite, kako se iz vrelca dviguje para. Termalna voda Klevevške toplice ima na površju nekje 24 stopinj Celzija, zato tudi pozimi ne pozabite na kopalke. Ker pa v okolici ni urejenega kopališča, priporočamo, da ne pozabite niti na topla oblačila, ki jih boste po kratkem skoku v vodo zagotovo veseli.
Španov vrh
Gorenjska v sebi skriva mnogo zanimiv krajev, mednje sodi tudi 1334 metrov visok Španov vrh, ki je pozimi priljubljena točka predvsem za ljubitelje belih strmin. Nanj se lahko prav tako odpravite peš, vmes pa izkoristite številne priložnosti za sankanje. Na vrh se lahko s planine pod Golico povzpnemo v dobri uri, pri čemer premagamo 354 metrov višinske razlike. Z vrha lahko občudujete tako Karavanke, Julijske Alpe, kot tudi Ljubljansko kotlino.
Ljubelj
Ljubitelji sankanja lahko obiščete mejni prehod Ljubelj, ki je od Ljubljane oddaljen uro vožnje. Govorimo o starem mejnem prehodu, ki se nahaja na vrhu Ljubelja. Danes je namreč ta stara cesta zaprta, s svojo širino pa primerna tudi za sankanje. Od parkirišča do vrha starega Ljubelja je približno eno uro hoje, precej manj boste potrebovali dol. Pri spustu bodite previdni, saj je cesta strma, ovinki pa ostri.
Zelo lepa in zelo bogata je naša Slovenija. Ko bi se le zavedali kaj vse imamo doma.