Zavod za gozdove Slovenije, ki vsako leto izbere najbolj skrbne lastnike gozdov v državi, je v Centru biotehnike in turizma Grm pri Novem mestu podelil priznanja letošnjim 14 izbrancem. Cilj omenjenega izbora je promocija odličnosti in skrbnosti pri gospodarjenju v zasebnih gozdovih ter tesnega sodelovanja lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo.
Po podatkih zavoda za gozdove vsako leto zadnjih 20 let izberejo po enega skrbnega lastnika iz vsake zavodove območne enote.
Prejemniki priznanj za skrbno delo z gozdom sicer izkazujejo vrednote dobrega gospodarjenja z gozdom, tesno življenjsko povezanost z gozdom, strokovno izvedbo del v gozdu, spoštovanje njihove večnamenske vloge, prizadevanje za varno delo v gozdu, skrb za ustrezno varnostno opremo in nenehno lastno gozdarsko usposabljanje, so dodali.
Upoštevali tudi vzdrževanje gozdnih cest in poti ter sanacijo gozdov po ujmah
Hkrati pri izboru upoštevajo kriterije, kako vzdržujejo gozdne ceste, vlake, gozdne poti in parcelne meje, kakšna je negovanost gozda, koliko so lastniki gozdov samoiniciativni pri odpravi poškodb po ujmah, kako upoštevajo zavodova strokovna navodila, kakšna je kakovost opravljenih del, vzdrževanje gozdnega reda, kako poteka sanacija poškodb, ki nastanejo po sečnji in spravilu lesa, kako upoštevajo splošno koristno vlogo gozda, potrebe gozdnih živali in kakšna je splošna ekološka osveščenost in naravovarstveni odnos do gozda.
Slaba polovica lastnikov slovenskih gozdov je žensk.
Pristavili so, da v Sloveniji z gozdovi gospodari več kot 460.000 lastnikov, zaradi česar sta ohranitev in razvoj gozdov v veliki meri odvisna od njihovega skrbnega gospodarjenja. To še posebej velja ob pogostih naravnih ujmah, ki so jim v zadnjih letih izpostavljeni slovenski gozdovi, od žledoloma, obsežnih napadov podlubnikov do vetrolomov in snegolomov, so navedli.
V zasebni lasti kar tri četrtine gozdov
Poudarili so še pomen sodelovanja lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo. "Prav to sodelovanje je ključni pogoj za uresničevanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, za realizacijo načrtovanih del in za uspešno sanacijo posledic nedavnih naravnih ujm v gozdovih. Ustrezno gospodarjenje z gozdovi, ki je strokovno vodeno na podlagi načrtov gospodarjenja z gozdovi in s pomočjo strokovnjakov javne gozdarske službe, zagotavlja optimalno in trajno proizvodnjo lesa in obenem uresničevanje vseh drugih ekoloških in socialnih vlog, ki jih gozdovi zagotavljajo družbi."
Skoraj 90 odstotkov slovenskih gozdov je v lasti prebivalcev Slovenije.
Gozdov v zasebni lasti je sicer v Sloveniji kar tri četrtine, povprečna zasebna gozdna posest meri približno 2,5 hektarja. Skoraj 90 odstotkov gozdnih posesti je last prebivalcev Slovenije, slaba polovica od več kot 460.000 lastnikov gozdov je žensk, povprečna starost lastnikov pa dokaj visoka. Število gozdnih posesti v Sloveniji še vedno raste, pada pa število kmečkih gospodinjstev, lastnikov gozdov.
Gozd in les pomenita eno od ključnih razvojnih priložnosti Slovenije, skrbno delo lastnikov gozdov pa je pri uresničitvi teh priložnosti odločilen dejavnik. Od lastnikov gozdov je v veliki meri odvisna kakovost in intenzivnost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, s tem pa tudi večja in smotrna raba lesa.
