V tem času je po njenih pipah priteklo približno 200.000 litrov piva, prodanih pa je bilo okoli 400.000 degustacijskih vrčkov. Fontana je v desetletju postala pomembna turistična in družabna točka mesta v Spodnji Savinjski dolini, ki privablja obiskovalce iz Slovenije in tujine.
Kot je za STA povedala predstavnica Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Mojca Žnidar, je bila zamisel o fontani piva v Žalcu pred 10 leti za marsikoga drzna in nenavadna. Projekt je ob nastajanju dvigoval tudi precej obrvi, a so ga obiskovalci hitro vzeli za svojega. Že v prvih dveh mesecih po odprtju septembra 2016 so prodali več kot 36.000 degustacijskih vrčkov, do konca leta pa se je prodaja še povečala.
Najuspešnejše leto po številu prodanih vrčkov je bilo po besedah Žnidar 2017, ko so jih natočili več kot 63.000. Nato je, kot to velja pri številnih turističnih novostih, zanimanje nekoliko upadlo, najtežje pa je bilo v času epidemije covida-19. Po njej obisk znova vztrajno raste in se v zadnjih letih ohranja približno na enaki ravni, kar po grobi oceni pomeni okoli 40.000 obiskovalcev letno.
V 10 letih se je na fontani predstavilo okoli 60 slovenskih mikro pivovarjev z več kot 100 različnimi pivi. Obiskovalci so se ob tem navadili, da svet piva ni omejen zgolj na klasični ležak, temveč ponuja številne druge okuse in sloge. Prav raznolikost ponudbe je po navedbah Žnidar ena od posebnosti fontane, saj lahko obiskovalci na enem mestu pokušajo različna slovenska piva in hkrati spoznavajo domačo pivovarsko ponudbo.
Natančnega števila obiskovalcev fontane v 10 letih ne morejo podati, saj gre za odprt javni prostor, obisk pa poleg kupcev degustacijskih vrčkov vključuje tudi ljudi, ki se udeležujejo dogodkov v njeni okolici. Po oceni Žnidar pa se je v desetletju ob fontani zbralo zelo veliko število domačih in tujih gostov.
Struktura obiskovalcev se čez leto nekoliko spreminja. Spomladi in jeseni prevladujejo domači gostje in organizirane skupine, poleti pa je več individualnih tujih obiskovalcev. Med tujci so številni gostje iz sosednjih držav, predvsem Italije, Hrvaške in Madžarske, pa tudi Nemčije, Nizozemske in Francije. Fontano obiskujejo tudi gostje iz oddaljenih držav - med drugim skupine iz Južne Afrike, Brazilije in ZDA, za znamenitost so slišali tudi v Aziji.
"Fontana je tako postala eden od prepoznavnih simbolov Žalca in Spodnje Savinjske doline. Ideja, ki je bila ob nastanku deležna tako pohval kot kritik, je prepoznavnost mesta in doline ponesla daleč prek slovenskih meja," je poudarila Žnidar.
Obiskovalci v žalski občini radi obiščejo tudi Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ter Jamo Pekel, fontana pa je pogosto vmesna postaja na poti do drugih turističnih znamenitosti v Sloveniji in širši regiji. Neposrednega podatka o tem, koliko dodatne turistične potrošnje ustvarijo obiskovalci fontane pri lokalnih gostincih, nastanitvah in drugih ponudnikih, Žnidar nima, ocenjuje pa, da se del obiskovalcev zagotovo usmeri tudi k njim.
V 10 letih se je spremenila tudi vloga fontane za domačine. Ni več le prostor za pokušino piva, ampak je postala priljubljeno prizorišče koncertov, druženj in različnih dogodkov. Prav povezovanje z lokalnim okoljem Žnidar vidi kot eno ključnih poti za prihodnost. Že zdaj sodelujejo z lokalnimi ponudniki, večjim organiziranim skupinam omogočajo ponudbo narezkov in drugih lokalnih izdelkov, v trgovini Zeleno zlato pa poleg degustacijskih vrčkov ponujajo tudi izdelke lokalnih rokodelcev in drugih ponudnikov.
Kot primera povezovanja izpostavlja doživetje Zvari svoje pivo, ki je lani zaživelo v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ter tematsko pešpot Od hmelja do piva. V prihodnje želijo še tesneje povezovati hmeljarsko dediščino, pivo, lokalno gastronomijo, kulturo in druga turistična doživetja.
dezurni@styria-media.si
