Celodnevni izleti so z mlajšimi otroki včasih pravi pravcati uspeh za starše. Dolge odprave, oblačenje, pakiranje, načrtovanje, dolga in utrujajoča vožnja, kjer je potrebna nenehna animacija in tako dalje. Če nimamo določene ure, bomo zjutraj dlje spali, porabili veliko časa za opravke v kopalnici, oblačenje, zajtrkovanje in preganjanje. Zato smo ob začetku počitnic poskusili nekaj drugačnega. Rezultat je bil več kot zadovoljiv.
Izvedela sem, da pripravljajo Slovenske železnice tudi v času zimskih počitnic pravljične vlake z maskotami. Lani smo takšen pravljičen vlak v času novoletnih počitnic že preizkusili na izletu na Bled. Tam so animatorji otroke poučili, kako se morajo obnašati do labodov, jim dali celo hrano za labode, barvice in zabavno pobarvanko.
Poleg tega me je hčerkica poučila, da so prevozi z vlakom tudi bolj prijazni do okolja, ker ne uporabljamo avtomobila s škodljivimi izpušnimi plini ...
Vodomec je sicer živopisan ptiček s kratkim repom, čokatim trupom, veliko glavo in nesorazmerno velikim kljunom, ki resnično prebiva tudi v krajih ob Savinji. To je pretežno ribojeda ptica, ki leti hitreje kot petdeset kilometrov na uro.
Sončenje sredi zime
Pravljičen vlak je postajo v Ljubljani zapustil že ob 7.35 zjutraj, zato smo morali vstati zelo zgodaj. Za otroka to ni bilo preveč naporno, saj sta se že nekaj dni veselila izleta v bazene. Da se bomo tja odpeljali s pravljičnim vlakom ju je le še dodatno motiviralo. Zaradi določene ure ni bilo časa za zavlačevanje, saj bi sicer zamudili vlak in izlet.
Na vlaku je bilo všeč tudi meni, saj sta se otroka zamotila z opazovanjem okolice, obiskal pa nas je tudi Vodomček, ki jima je podaril darilca in ju poučil o zanimivi ptici.
Po slabi uri vožnje, smo že prispeli v Laško, kjer nas je čakala še nekaj minutna hoja do Thermane.
Za prevoz v Ljubljano smo si izbrali pozen vlak ob 19.20 uri, zato smo imeli na voljo ves dan. Kljub temu, otroka nista imela časa za počitek, saj se je v vodnem parku ves čas nekaj dogajalo. Najbolj jih je navdušil tobogan, ki sta ga lahko obiskala kar sama brez moje prisotnosti. Za varnost na dolgem in visokem toboganu je na začetni točki ves čas skrbela animatorka. Na koncu pa se otroci ne spustijo v vodo, pač pa v varen “pristan” z le nekaj centimetrov vode.
V tem času sem ju lahko le mirno opazovala iz bazena, kjer sem se prepustila sproščujoči vodni masaži.
Zanju je bila izjemno zanimiva plaža s pravimi valovi ter “rečica” z močnim tokom. Zelo smo se zabavali tudi ob tako imenovani Kneippovi poti, kjer se izmenjujeta topla in mrzla voda. Zanju je bila to zabava, je pa takšna terapija zelo blagodejna tudi za naše telo.
