V nadaljevanju preberite:
- zakaj je vožnja z motorjem do parkirišča Vrata prepovedana, če lahko tja pripeljejo avtomobili;
- zakaj TNP meni, da so prav motorna kolesa največja težava za občutljivo alpsko dolino;
- kakšen parkirni režim velja v dolini Vrata in koliko obisk danes stane voznike avtomobilov.
Slap Peričnik je ena najbolj obiskanih naravnih znamenitosti v Sloveniji, vendar vsi obiskovalci do njega ne morejo na enak način. Na uredništvo se je obrnila bralka, motoristka, ki se sprašuje, zakaj je vožnja proti dolini Vrata prepovedana prav za motorna kolesa, medtem ko lahko tja brez težav pripeljejo osebni avtomobili, avtobusi in druga vozila.
"Razumem, da je občina želela omejiti vožnjo enduro motorjev in preprečiti divjanje po naravi. Toda zakaj prepoved velja tudi za nas, ki bi motor le parkirali in se do slapa odpravili peš?" se sprašuje.
Po njenem mnenju bi lahko pristojni uredili posebno parkirišče za motoriste ali pa postavili dopolnilno prometno signalizacijo, ki bi ločila med vožnjo po naravi in obiskovalci, ki želijo zgolj obiskati eno najbolj znanih slovenskih naravnih znamenitosti.
"Avtomobili, avtodomi in avtobusi lahko, motoristi pa ne. Ali ni tukaj pod vprašajem načelo enakosti?" opozarja. Dodaja še praktično težavo: motoristi nimajo primernega mesta, kjer bi lahko pustili motor z vso opremo, zato so prisiljeni parkirati daleč stran ali pa tvegati kazen zaradi nepravilnega parkiranja.
Občina: Prometnega režima nismo določili mi, prejemamo pa pobude za novo ureditev
Na Občini Kranjska Gora pojasnjujejo, da prometnega režima ni določila občina, ampak država. Gre za državno cesto Mojstrana–Vrata, omejitve pa določa državna odredba o uporabi tega odseka ceste. Občina zato ne more odločati o tem, katere vrste vozil smejo uporabljati cesto in katere ne.
Dodajajo, da je bila prometna ureditev pripravljena na podlagi prometne študije, ki jo je naročil Triglavski narodni park (TNP). Cilj sprememb je zmanjšanje prometnih obremenitev, večja prometna varnost ter bolj trajnostno upravljanje obiska občutljivega območja narodnega parka.
TNP: Glavni problem je hrup motorjev
V Triglavskem narodnem parku pojasnjujejo, da prepoved ni bila sprejeta zaradi prometne varnosti, temveč predvsem zaradi varstva narave. Po njihovih navedbah je bila cesta v dolino Vrata do leta 2021 večinoma makadamska, zato je bilo motoristov zelo malo. Po asfaltiranju pa so ocenili, da bi se njihovo število občutno povečalo. To naj bi kasneje potrdile tudi meritve hitrosti in hrupa, ki jih je naročila Direkcija RS za infrastrukturo.
Prav hrup motornih koles je po navedbah TNP eden ključnih razlogov za prepoved. "Hrup, ki ga povzročajo motorna kolesa, je v alpskih dolinah bistveno bolj moteč kot hrup drugih vozil - že pri enakih decibelih," trdijo. Zaradi zaprte doline se zvok širi precej dlje kot na odprtem prostoru, kar vpliva tako na živali kot tudi na obiskovalce in domačine.
"Lokalno prebivalstvo in obiskovalci, ki v zavarovanih območjih iščejo mir, stik z naravo, so izrazito kritični do hrupa, ki ga izvajajo motoristi, dolgotrajen hrup pa povzroča stres, motnje spanja, hipertenzijo in druge negativne zdravstvene učinke," dodajajo. Poleg hrupa opozarjajo še na povečanje hitrosti vožnje, večje motnje za občutljive habitate ter več izpustov.
"S prometom naraščajo tudi izpusti škodljivih plinov in povečuje se koncentracija črnega ogljika. K temu veliko prispevajo prav motorna kolesa, ki imajo slabše (nepopolno) zgorevanje goriva ter slabše filtriranje izpušnih plinov."
Triglavski narodni park
Kaj sploh preostane motoristom?
Obiskovalci lahko avtomobile oziroma druga vozila pustijo na parkiriščih v Mojstrani, od tam pa se do slapa odpravijo peš po Poti Triglavske Bistrice ali v poletni sezoni uporabijo brezplačen javni prevoz.
Fotografija je simbolična.
Uradnih javnih parkirišč za vsa motorna vozila pod slapom Peričnik ni več, parkiranje na ali ob cesti pa je prepovedano.
Kompromisa ne bodo iskali, želijo še bolj zmanjšati promet
Motoristka meni, da bi bilo mogoče najti rešitev, ki bi omogočila obisk tudi motoristom, ne da bi pri tem ogrozili naravo. Predlaga označeno parkirišče za motorna kolesa ali drugačno prometno ureditev.
V Triglavskem narodnem parku odgovarjajo, da dolgoročno podpirajo predvsem ukrepe za zmanjšanje prometa in spodbujanje trajnostne mobilnosti. Napovedujejo, da bodo v prihodnjih letih območje pod Peričnikom uredili predvsem za javni prevoz, pešce in kolesarje. Med načrtovanimi izboljšavami omenjajo obračališče za avtobuse, boljšo ureditev peš površin ter novo kolesarnico.
Takšen parkirni režim velja letos
Nova prometna ureditev v dolini Vrata ne prinaša le omejitev za motorna kolesa, ampak tudi poseben režim za osebne avtomobile. Vstop v dolino je urejen z zapornico, ki se odpre le, dokler so na voljo prosta parkirna mesta. Ko so parkirišča zasedena, vstop novih vozil ni več mogoč.
Vstop je omejen na največ 195 vozil.
Med 15. junijem in 15. septembrom je prva ura v dolini brezplačna, za daljši obisk pa je treba plačati 20 evrov dnevne pristojbine. Parkiranje pri slapu Peričnik ni več dovoljeno. Upravljavci obiskovalcem priporočajo, da avtomobil pustijo na parkirišču P+R v Mojstrani in pot nadaljujejo peš ali z brezplačnim avtobusom, ki v poletni sezoni vozi med Mojstrano in dolino Vrata. V poletnih mesecih obiskovalce do Peričnika vozi tudi električni kombi Triglavskega narodnega parka.
- Morda vas zanima tudi: Vstopnina za Triglavski narodni park in kvota za obisk Triglava?
Kaj takega da so vstop prepovedali motoristom, se lahko spomnijo samo pedderski smrdljivi levakarski slobodnjaki,, Sedaj ko je Janša na oblasti bodo vstop motoristom sigurno dovolili
Vožnja z motorji je prepovedana zaradi posameznikov ,ki kršijo zakon o vožnji v naravnem okolju. Namesto,da bi izvajali nadzor in kaznovali kršitelje so kaznovani vsi ostali motoristi . Spominja me na neke minule čase .