Možnosti varnega kolesarjenja v Ljubljani so omejene. Na to že od leta 2000 opozarjajo v društvu Ljubljanske kolesarske mreže. Aktivistično gibanje sicer organizira vse manj protestnih shodov, saj je društvo v stalni navezi z Mestno občino Ljubljana (MOL), ki določene predloge in pobude društva tudi upošteva.
Predsednica Lea Rikato Ružič, ki je na čelu društva od leta 2017, z odnosom MOL ni povsem zadovoljna. "Velikokrat se zgodi, da nam prisluhnejo, občasno nas tudi upoštevajo, vendar se nam v večini primerov na žalost zdi, da ne upoštevajo želja uporabnikov in samovoljno odločajo, tudi v škodo uporabnikov. To se ne dogaja le v primeru kolesarjev, ampak tudi v javnem prevozu," je dejala Ružičeva.
Lea Rikato Ružić, predsednica Ljubljanske kolesarske mreže.
Sobivanje kolesarjev in peščev?
Zmotile so jo nekatere odločitve ljubljanske občine, kot je na primer umeščanje kolesarskih stez na pločnike (Dalmatinova ulica, Gosposvetska cesta), kjer naj bi s pešci sobivali. "Kolesarji so v prometu eni od hitrejših udeležencev in če želimo spodbujati uporabo kolesa, ki kot prevozno sredstvo omogoča razmeroma hiter transport in bo lahko konkurenčno avtomobilu, jih ne smemo zaustavljati in prestavljati na pločnik. Zagotoviti jim moramo površino, kjer bodo lahko kolesarili nemoteno in ločeno od avtomobilov in pešcev. To je zelo pasiven pristop, saj nočes vzeti prostora avtom, ampak ga namesto tega raje daš pešcem," se Ružičeva ne strinja z nekaterimi odločitvami MOL.
Nekateri deli kolesarske infrastrukture pod kritiko
Nezadovoljstvo je izrazila tudi glede novih razmejevalnih označb na Gosposvetski ulici, ki so v slabem vremenu zaradi možnosti zdrsa lahko zelo nevarne. "Prepričana sem, da tisti, ki so jih načrtovali, sploh ne kolesarijo. Želim si, da bi MOL včasih priznal svojo napako v smislu: "Ja, narobe smo naredili, v prihodnje bomo to popravili."
"Tega od njih še nismo slišali,“ dodaja in se obregnila tudi ob površno narejena dela. "Mestna občina Ljubljana prikaže zgolj kvantitativne statistike glede tega, kaj so naredili oziroma izboljšali, ne prikaže pa tudi, kako so stvari narejene in v kakšnem stanju so. Neradi posplošujemo stanje celotne kolesarske infrastrukture, saj so nekaterei deli v sprejemljivem stanju, nekatere pa pod vsako kritiko," navaja Ružičeva.
Trenutno delujejo le s pomočjo prostovoljcev
V društvu si deset prostovoljcev prizadeva za izboljšanje pogojev za kolesarjenje v Ljubljani. Leta prizadevanj in truda so obrodila sadove. V pomoč društvu so tudi Facebook uporabniki in sledilci, ki z njimi delijo nekatere fotografije in sporočila ter dajejo pobude za spremembe. Velikokrat pa se tudi zgodi, da s strani uporabnikov prejmejo jezna sporočila, saj ti zmotno mislijo, da je društvo zadolženo za infrastrukturo kolesarjev. "Dajte to že urediti!" je le ena izmed ogorčenih pripomb, ki jih prejmejo. "Čeprav se z njimi strinjamo, jih prijazno naslovimo na MOL," v smehu pove Ružičeva.
Da ni vse tako črno, Ružičeva podkrepi z dejstvom, da je bilo v dvajsetih letih, odkar društvo deluje, uvedenih kar nekaj sprememb. "Od ustanovitve društva delamo popis t.i. pasti za kolesarje. To so črne točke, ki so kolesarjem nevarne. V preteklosti je bilo teh točk več kot 300, trenutno pa jih je pol manj. Ogromno so jih odstranili," z veseljem sporoči Ružičeva.
Med 150 črnimi točkami se v Ljubljani nahajajo tudi tri mesta, ki so za kolesarja lahko smrtno nevarne. Nekatere pa so le neudobne, na primer visoki robniki, ali mesta, kjer kolesarske poti naenkrat izginejo.
Kolesarske pasti po Ljubljani.
Ljubljana daleč za Nizozemci in Danci
Na vprašanje, kakšno oceno bi dodelila Ljubljani glede na varnost in infrastrukturo, Ružičeva po krajšem premisleku pove: "Po šolsko bi rekla, da bi dobila slabo trojko. Ker sem situacijo preverila v večini evropskih mest, vem, da nekaj imamo. Če dobi Nizomemska 5 in Anglija 1, smo mi nekje na zlati sredini oziroma na nekoliko višji polovici glede varnosti kolesarjev. Dejstvo je, da smo daleč, daleč za Nizozemci, Danci, Švedi ter nekaterimi nemškimi in belgijskimi mesti, smo pa daleč pred Angleži, Francozi, jugom in vzhodom Evrope."
Ljubljana velja za kolesarsko mesto, saj v prometu dosega 13-odstotni delež kolesarjev, ki je med višjimi v Evropi. Ružičevo žalosti, da niso izkoriščeni vsi potenicali, ki jih mesto ponuja. Po njenem mnenju bi bilo potrebno spodbujati tiste, ki še ne kolesarijo, na primer otroke, ker je zanje preveč nevarno, ali starejše, ker si ne upajo.
Kolesarske pasti po Ljubljani.
Meni, da mesto ne stremi k še višjemu deležu kolesarjev v prometu in nasploh spi na lovorikah. "MOL se prevelikokrat zanaša na to, da saj Ljubljana je kolesarsko mesto, vedno je bila in tudi bo. Vendar kot prvo bi morali stremeti k temu, da bi še več ljudi kolesarilo, potenciala imamo še za veliko več," je prepričana in pravi, da bi se Ljubljana morala zgledovati po Nizozemski, ki zaradi prometnih zamaškov vztrajno gradi in širi kolesarske steze.
Do kolesarskega "buma“"po njenem mnenju v prihodnosti ne bo prišlo. "Preobremenjenost trenutno ni naša skrb, upam pa, da nekoč bo, saj to pomeni, da bomo uspešni," v prihodnost optimistično zre Ružičeva, ki poleg tega opozori, da bi bilo za to potrebno več vlagati v kolesarsko infrastrukturo.
Plačal kazen, ker se je zaletel v robnik
Da je primerna infrastruktura eden izmed ključnih dejavnikov varne vožnje, ni potrebno dodatno pojasnevati. Kaj pa se zgodi v primeru, ko nas ta pusti na cedilu? "Zgodilo se je že, da je nekdo imel nesrečo, ker se je zaletel v robnik, ki ni bil dobro viden in se je nahajal sredi kolesarske steze. S strani policije je prejel tudi kazen, ker ni upošteval razmer na cestišču. V resnici pa je bila kriva infrastruktura," se spomne ene izmed zgodb Ružičeva in izpostavi tudi nekatere (pre)pogoste prakse policije, ki naj bi prvotno skrbela za varnost vseh udeležencev v prometu, vendar se izkaže, da ni zmeraj tako.
Policisti prežijo v zasedi
Po besedah direktorice društva je bilo nemalo takih primerov, ko "policija hinavsko čaka, na nekaterih točkah, kjer infrastruktura ni urejena in ve, da bodo storjeni prekrški. Ne verjamem policiji, da jim je mar za varnost kolesarjev, ko počnejo takšne stvari.". O tovrstnem početju policije mnogo ljudi potoži društvu. Ružičeva omeni, da policija pogosto "čaka v zasedi" na Resljevi, kjer kolesarji zaradi lastne varnosti namesto izredno prometne ceste raje izberejo pločnik.
Kolesarske pasti po Ljubljani.
V lanskem letu so imeli na društvu ogromno polemik s policijo tudi zaradi kolesarjenja na Trubarjevi ulici, saj je MOL pogosto menjala oznake za enosmerni oziroma dvosmerni promet za kolesarje, zaradi česar je bilo mnogo ljudi zmedenih glede pravilne vožnje po omenjeni ulici. "Dejstvo je, da je tam zelo malo prometa in posledično tam ni nesreč kolesarjev, kar smo videli na varnostni statisitki. Čeprav je Trubarjeva ena glavnih žil za kolesarje, so se policaji tam postavili in izdajali položnice," eno izmed slabih praks policije navede Ružičeva.
V več kot pol primerih za nesrečo kriv kolesar
Ružičeva je jasna, da kljub slabi infrastrukturi za varnost z upoštevanjem cestno-prometnih pravil in nošenjem varnostnih luči največ naredimo sami. Da veliko kolesarjev ne vozi varno, potrjuje varnostna statistika iz leta 2017, ki pravi, da je bilo v več kot polovici primerov za nesrečo kriv kolesar. V ljubljanski občini se je sicer v letu 2017, ko že beležimo statistiko, zgodilo 34 hujših nesreč za kolesarje, od tega je bila ena smrtna žrtev in 33 huje poškodovanih.
Sama meni, da bi k zmanjšanju števila nesreč s preventivo in opozarjanjem, namesto z globljenjem, veliko pripomogli redarji in policija, prav tako poziva tudi starše, da svoje otroke navadijo na nošenje čelade in varnostnih luči. Na tem mestu se je Ružičeva spomnila lanskoletnega projekta Razsvetli se: "Pohvaliti moram Mestno redarstvo, ki je lani z nami sodelovalo v akciji Razvestli se, in so z nami delili kolesarske lučke ljudjem, ki so bili brez njih. Od ljudi smo dobili pozitiven odziv. Sem mnenja, da je proaktivno sodelovanje pravi način." Podobno obljubo so za letošnjo akcijo prejeli tudi s strani policije.
OK, torej na Resljevi kolesarji za lastno varnost raje vozijo po pločniku, s tem pa se jim več kot očitno gladko =be za varnost PEŠCEV, katerim je pločnik namenjen. In potem se najde idiot, ki pravi, da policaji "prežijo v… ...prikaži več zasedi". Pločnik je za PEŠCE in PIKA. Sploh pa ne bi o vozni kulturi kolesarjev pri nas: zanje ne velja noben semafor, noben znak, nobena prednost, oni imajo VEDNO prednost. Redko, res redko se najde kolesar, ki ustavi pred rdečo lučjo. Tako da je policajev še premalo...
In , če LJ ni povsem VARNA za kolesarjenje , potem je v MB smrtno nevarno za kolesarjenje ,da o pešcih ne govorim . Avtomobili so parkirani na kolesarski stezi in pločniku, kolesarji vozijo po peš zoni ,pešci pa hodijo… ...prikaži več po cestišču . Redarji pa se sončijo na Lentu .To je stanje v MB .