Čeprav vremenska napoved trenutno tega ne potrjuje, se poletje in z njim čas dopustov hitro približuje. Takrat se veliko Slovencev odpravi v tujino. Slovenci že od nekdaj veljamo za potovalni narod, ki zelo rad raziskuje skrite in tudi tiste manj skrite kotičke sveta. O tem pričajo številke Statističnega urada RS (SURS), ki nakazujejo, da so potovanja po pandemičnem obdobju ponovno na visoki prioritetni lestvici Slovencev. V lanskem letu so Slovenci opravili 5,3 milijona zasebnih potovanj, kar je sedem odstotkov več kot leto prej. Nekaj več kot polovico so jih po podatkih državnih statistikov opravili v tujini, največ na Hrvaškem.
Na vsaj eno zasebno potovanje je lani odpotovalo približno 1,2 milijona oz. 66 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več, kar je šest odstotnih točk več kot leto prej, so sporočili s statističnega urada. Najpogostejši cilj zasebnih potovanj je bilo morje, in sicer pri 46 odstotkih vseh zasebnih potovanj. Sledila sta obisk mest (24 odstotkov) in podeželja (22 odstotkov).
Izkušnje iz tujine pa se med posamezniki razlikujejo; če nekateri v tujini zelo uživajo, spet drugi ta čas zaradi različnih razlogov doživljajo z grenkim priokusom, bodisi zaradi zdravstveih težav, nesreč, ali pa se razlog skriva nekje čisto drugje. Da bi se na dopustu izognili nepotrebnim zapletom, smo Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS) povprašali po njihovih priporočilih in izkušnjah.
Kot najpogostejši razlog, zakaj se ljudje obrnejo k njim po pomoč, navedejo prav pritožbe, ko posamezniki niso bili zadovoljni s storitvijo agencije, ponujeno namestitvijo, ali če se ta ni ujemala z obljubljeno. "Ker so pravice potnikov široke in vsebovane v najrazličnejših aktih, velja previdnost, da se vsaj pred nakupom ali sklenitvijo pogodbe natančno prebere pogodbo in splošne pogoje, kjer morajo biti navedene bistvene informacije glede potovanja in ostalih pravicah ter obveznostih obeh strank," posvarijo pri zvezi.
Če agencija poviša ceno aranžmaja, lahko to naredi le na način in pod pogoji ter iz razlogov, ki so navedeni v Zakonu o varstvu potrošnikov in ki niso na strani turistične agencije, kamor sodita prevoz in menjalni tečaj. Prav tako mora z možnostjo podražitve pravočasno seznaniti potnika in jo izrecno zapisati v pogodbo o potovanju.
Tudi v primeru, ko je podražitev upravičena, je potrošnik dodatno zaščiten. Zakon namreč omejuje višino dovoljene podražitve na osem odstotkov. "Med drugim velja, da mora agencija o povišanju obvestiti potrošnika najmanj dvajset dni pred začetkom potovanja. Potrošnik lahko zaradi podražitve odstopi od pogodbe, turistična agencija pa mu mora v celoti vrniti plačilo," dodajo pri ZPS.
To morate izbrati v tujini, da vam ne zaračunajo preveč
Kar nekaj sivih las lahko povzroči tudi plačevanje, menjava valut ter raba bankomatov v tujini. Na zvezi zato potrošnikom svetujejo, naj preverijo menjalne tečaje in jih na licu mesta medseboj primerjajo, pri tem pa upoštevajo tudi morebitne provizije.
Na ZPS še dodajo, da morajo potrošniki dvige in plačila izven območja vedno opraviti brez konverzije oziroma v lokalni valuti. Na ta način se uporabi tečaj njihove banke in ne, pogosto manj ugoden, tečaj lastnika bankomata.
Na preži tudi žeparji
Obiskovalci najbolj priljubljenih turističnih krajev morajo biti vselej pozorni tudi na žeparje, ki prežijo nanje. Žeparstvo je razširjeno povsod po svetu, zlasti v večjih mestih. Pogosto gre za organizirane skupine, izurjene za različne zvijače, s katerimi zamotijo žrtev. Njihov plen so predvsem gotovina, čeki, plačilne kartice in druge listine, redkeje nakit, ure ali preostale vrednosti, ki jih ima žrtev pri sebi.
"Predvsem v večjih mestih so značilni primeri, ko s kolesi ali mopedi dohitijo žrtev, ji sunkovito iztrgajo torbico in izginejo. Pred njimi vas lahko varuje le nenehna pozornost in nekoliko nezaupanja do ljudi. Žeparji obožujejo gnečo in tesen stik z žrtvami. Gnečo na železniških postajah in vlakih, pa tudi drugod, lahko namreč izkoristijo za neopazno krajo," nam povedo na Policiji.
Pojasnijo, da večina tatov in žeparjev sodeluje med seboj in dela v skupinah. Žeparji poznajo različne načine opravljanja tatvin, najbolj tipičen primer pa je, ko eden od žeparjev zamoti osebo, sostorilec pa ji ukrade denarnico.
Policisti zato svetujejo, da popotniki s sabo ne nosijo večjih količin gotovine, z njo čim manj plačujejo in pazijo na čeke ter plačilne kartice. "Pazite na osebno prtljago, nosite jo čim bolj ob telesu. Ročna torbica naj bo vedno zaprta in nikoli je ne puščajte brez nadzora, na primer v lokalu, čakalnici, na vlaku. Denarnico in dokumente nosite čim bolj ob telesu, in ne v torbicah, še posebej ne v zunanjih žepih. Izogibajte se množici; storilci imajo radi učinek presenečenja in hitrosti ter izkoristijo nepazljivost žrtve. Pazite na mimovozeče motorje in kolesa," z nasveti za čim bolj varno potovanje za konec postrežejo pri Policiji.
dezurni@styria-media.si
Ja a niso oni žev evropi,sam vprašam,za avstrijce smo še zmeraj balkanci