Popotnik
1615 ogledov

"Želita premostiti neizmerno trpljenje in sovraštvo iz preteklosti"

Nova Gorica in Gorica
Pa se je začelo: včeraj sta se mesti povezali v novi kulturni zgodbi. Z urbanistično rešitvijo v prostoru med središčema obeh mest tudi razvoj prvega evropskega čezmejnega somestja.

Župana obeh Goric sta včeraj na Trgu Evrope podpisala dogovor o kandidaturi Nove Gorice v sodelovanju z Gorico za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025 in odprla pisarno EPK.

Pisarne EPK bo skrbela za vse dejavnosti, usmerjene v kandidaturo za evropsko prestolnico kulture 2025, nahaja pa se prav na Trgu Evrope/Piazza Transalpina, na simboličnem kraju sodelovanja med mestoma.

Gorazd Božič Intervju Popotnik Intervju: “Imamo edinstven položaj na svetu”

Ta bo v okviru kandidature GO! 2025 tudi preurejen z mednarodnim razpisom za idejno rešitev pod okriljem Mednarodne zveze arhitektov (UIA - Union Internationale des Architectes) v skladu s predpisi UNESCA.

Naslov včerjašnjega dogodka Go! Borderless izraža tudi pomen kandidature in skupne poti, na katero sta se odpravili mesti. Iz mestne občine Nova Gorica sporočajo, da sta za projekt obe občini namenili sredstva, saj se obeta občutno izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev čezmejnega območja in okrepitev njihovega čuta pripadnosti: "Projekt je obenem ključnega pomena za turistični in gospodarski razvoj. Dežela Furlanija Julijska krajina je prav tako izjemoma namenila sredstva za kandidaturo, saj prepoznava potencial za ovrednotenje in promocijo celotne regije."

Prvo evropsko čezmejno somestje

"Z goriškim županom Rodolfom Ziberno sva enotna: Somestje Goric bova s skupnimi močmi naših ustvarjalnih ljudi pospremila v novo razvojno obdobje. Kandidatura Nove Gorice v sodelovanju z Gorico za naslov Evropske prestolnice kulture 2025 je krovna vizija tega preboja, saj nagovarja vse ključne družbene teme ter ponuja osnovo za nove skupne projekte na vseh področjih našega delovanja," pravi novogoriški župan Klemen Miklavič

Kot integralni del kulturnih projektov so si po njegovuih besedah zastavili tudi konkretne urbanistične projekte, zlasti na območju Trga Evrope in na območjih vzdolž meje: "Prav na področju urbanističnih rešitev v prostoru med središčema obeh Goric si obetamo trajen prispevek naslova Evropske prestolnice kulture v razvoju prvega evropskega čezmejnega somestja. Prvi korak je razpis mednarodnega arhitekturnega natečaja za območje ob meji, s katerim nagovarjamo evropsko in svetovno javnost in usmerjamo pozornost na Goriško, ki je lahko zgled sodelovanja številnim drugim mestom v Evropi in po svetu." 

"Podpis sporazuma predstavlja še en pomemben mejnik v odnosih med Gorico in Novo Gorico, ki potrjuje pripravljenost obeh mest, da skupaj stopita na pot prihodnosti in aktivno prispevata k prenovi Evrope. V dobrem in slabem smo tukaj v prvi vrsti doživljali velike dogodke evropske zgodovine, danes pa smo laboratorij miru, povezovanja in razvoja, pri čemer si vsi skupaj želimo in si prizadevamo za manj birokratsko Evropo, ki zna prisluhniti potrebam prebivalcev in vodi aktivno politiko kulturnega in gospodarskega razvoja, ki bo med ljudmi požela veliko več zaupanja," je povedal župan Gorice Rodolfo Ziberna.

Skupna kandidatura za evropsko prestolnico kulture, ki se dodaja k uspešnim projektom, ki jih vodi EZTS GO, gre prav v tej smeri: Gorica in Nova Gorica želita premostiti neizmerno trpljenje in sovraštvo iz preteklosti in si skupaj prizadevati za to, da tragične posledice razmejevanj v priložnost za rast in razvoj. župan Gorice Rodolfo Ziberna

Kadnidatura za EPK, kaj sledi

Leta 2025 bo naslov Evropske prestolnice kulture pripadel enemu slovenskemu in enemu nemškemu mestu.

Za naslov se poteguje tudi Nova Gorica, ki namerava vložiti kandidaturo v čezmejnem sodelovanju z Gorico, kar bo izpostavila kot svojo prednost. Obe mesti bosta pripravili skupni program. Sodelovanje med mestoma predstavlja udarni vidik kandidature poleg tega, da se je za orodje izbralo EZTS, s katerim bosta občinski upravi skupaj izvajali čezmejne dejavnosti.

Kandidatura se bo Ministrstvu za kulturo RS uradno napovedala 30. novembra 2019. Takrat bo tudi uradno in dokončno znano, katera mesta poleg Nove Gorice kandidirajo za naziv.

Končni rok za oddajo programske knjige, tako imenovanega bid-booka na Ministrstvu za kulturo je 31. december 2019.

V januarju ali februarju leta 2020 se bo kandidatura predstavila pred mednarodno 12-člansko komisijo v Ljubljani, na kateri bo ekipa GO! 2025 predstavila programsko knjigo in odgovarjala na vprašanja komisije.

Odločitev komisije o ožjem izboru kandidatov bo znana marca ali aprila 2020.

V letu 2020 se bo ob uvrstitvi v drugi krog pripravila razširjena, izpopolnjena programska knjiga in vnovič predstavila pred komisijo.

Predvidoma do konca leta 2020 naj bi bila znana tudi dokončna odločitev o izboru Evropske prestolnice kulture.

V letih od 2021 do 2024 se bo pripravil podrobnejši program. Leta 2025 bo tudi potekal program Evropske prestolnice kulture.

V štirih letih po imenovanju bo ista komisija svetovala izbrani prestolnici kulture in jo spremljala pri pripravah. Ob koncu tega obdobja pa bo komisija še odločila, ali prestolnico priporočiti Evropski komisiji za nagrado Melina Mercouri v višini 1,5 milijona evrov.

Predstavili so jo v Milanu

Kandidatura Nove Gorice v sodelovanju z Gorico za Evropsko prestolnico kulture 2025 (GO! 2025) je bila sicer ta teden predstavljena že v Milanu, na enem izmed najpomembnejših kulturnih festivalov v Italiji, 20. festivalu La Milanesiana.

"Predstavitev kandidature Nove Gorice v sodelovanju z Gorico za EPK 2025 v Milanu je pokazala, da tovrstne svetle in pozitivne zgodbe ljudje potrebujejo in jih podpirajo. Publika je bila presenečena in navdušena, da je lahko prisluhnila navdihujoči zgodbi obeh Goric, zlasti v kontekstu sodobne Evrope, ki se sooča s porastom nacionalizmov in radikalnih gibanj,” je po predstavitvi povedal Miklavič.

"Iskreno me je presenetila toplina, s katero so nas sprejeli v Milanu na tem dogodku, za katerega lahko rečemo, da spada med najbolj prepoznavne kulturne dogodke v Italiji,” je bil presenečen tudi Ziberna.

Dodaja, da je bila to potrditev dejstva, da lahko večinoma malo poznana zgodba o naši meji vzbuja veliko zanimanja, postaja pa veliko bolj prepoznavna s skupno kandidaturo za evropsko prestolnico kulture.

anja.scuka@zurnal24.si