Upor. "15. oktober je začetek. Zasedli bomo Kongresni trg, ki je last vseh nas, in odprli prostor javni razpravi," pravijo v skupini posameznikov, ki so se združili pod imenom Prisotnostšteje-15O-OccupyLjubljana. Zasedba bo potekala v sklopu globalnih protestov proti vladajočim elitam, h katerim pozivajo številna družbena gibanja v več kot 30 državah Afrike, Amerike, Azije in Evrope.
Pozivi se pojavljajo predvsem na spletnih omrežjih, za prihajajoči teden pa je po vsej Sloveniji napovedanih več mobilizacijskih javnih razprav. Prva bo nocoj v Kopru.
"Ne zategujte naših pasov"
Pobuda za globalne proteste 15. oktobra prihaja iz Španije, kjer so 15. maja začeli zasedati trge v več kot 58 mestih, pri čemer je sodelovalo okoli osem milijonov ljudi. "Španci so ugotovili, da le v eni državi ne morejo storiti ničesar. Vlade na enak način izvajajo politiko zategovanja pasov. Mladi, delavci, študenti, migranti imamo povsod enake probleme, zato je čas, da se skupaj tudi upremo," pravi aktivistka Danijela iz Socialnega centra Rog.
Protestniki iz skupine Prisotnostšteje so kritični do oblasti: "Delajo le za blagostanje peščice, ignorirajo potrebe in želje večine. Cena pohlepa je dosegla vrh ledene gore." Aktivistka iz Socialnega centra Rog nadaljuje: "Gre za to, da država dokapitalizira banke, ljudi pa medtem mečejo iz hiš, ker ne morejo odplačati kreditov."
"Volitve niso rešitev"
Aktivisti ne želijo, da bi njihov protest 15. oktobra v predvolilne namene izkoristile politične stranke in novonastala gibanja. "Pri nas ljudje še vedno verjamejo, da volitve lahko nekaj spremenijo. V Španiji in Veliki Britaniji je ljudem že dolgo jasno, da ni tako. Gre za to, da hočemo tudi mi imeti svoj glas, ki bo preglasil tiste, ki so izvoljeni v okviru predstavniške demokracije," pravijo v Socialnem centru Rog. Protestniki, ki bodo zasedli Kongresni trg, pravijo, da si poskušajo elite podrediti tiste stvari, ki jih kapital še ni zajel, kot sta šolstvo in zdravstvo. Zato koprski aktivisti pravijo, da se zavzemajo za "resnično demokracijo, ki je neposredna, decentralizirana in horizontalna".
"Nasilje tu nima prostora"
Takšno obliko demokracije želijo protestniki doseči s skupščinami. V praksi naj bi bil 15. oktober v Ljubljani torej videti kot velika javna razprava, v kateri bo lahko vsak povedal, kje vidi težave in kje rešitve obstoječega sistema. "Imeli ne bomo nobenega programa ali koncerta," pravijo v Prisotnostšteje.
Vsebina dogodka naj bi se sicer dorekla naslednji teden, a aktivisti želijo, da bi lahko dokončno agendo postavili ljudje, ki bodo 15. oktobra prišli na Kongresni trg. V Prisotnostšteje zagotavljajo, da bo shod miren, "saj je nenasilje znak moči". Aktivisti dodajajo, da ne bodo "le branili pridobitev socialne države, kot sta brezplačno šolstvo in zdravstvo. Želimo definirati nov paket socialnih pravic." Postavili naj bi tudi zahteve, kakršna je univerzalni temeljni dohodek za vse.
Protestniki ne smejo ostati sami
Gibanje v ZDA ima predzgodbo, ki je povezana z načinom reševanja ekonomske krize, zaradi katere je na cesti pristalo veliko ljudi. Z njimi so tudi tisti, ki so pozivali k izvolitvi Obame, a so sprevideli, da volitve ne prinašajo sprememb. Pri nas pa gre tudi za premišljevanje o evropskem projektu.
Kaj kritizirajo protestniki?
Gibanja problematizirajo Evropsko unijo, ki je le ekonomski projekt. Premišljujejo, kakšno demokracijo hočejo. Jasno je, da unija nima prihodnosti. To je pokazala pri nereševanju finančne in kosovske krize. Ti protesti so enkratna priložnost, da Evropo ne mislimo več kot projekt elit, ampak kot skupnost od spodaj navzgor. Gibanja nočejo, da en odstotek ljudi vlada 99 odstotkom marginaliziranih prebivalcev. A gredo še širše od redistribucije bogastva.
Bodo poskušale stranke izkoristiti 15. oktober?
Protestna gibanja ne smejo ostati sama, morajo se mrežiti. V ZDA dobro sodelujejo s sindikati. Obstaja pa velika nevarnost, da politične stranke te pobude diskreditirajo in izkoristijo za svoje namene.
Kakšno vlogo ima pri 15. oktobru Facebook?
Če hočemo premišljevati o drugačni demokraciji, potem tega ne moremo početi izolirano na socialnih omrežjih. Spremembe se dogajajo v skupnostih, kooperativah, alternativnih projektih. Facebook lahko koristi pri koordinaciji, a se pogosto sprevrže v orodje nadzora.
Ko sem zvedel, da Slovenija nima več vlade, sem se zelo razveselil.. :) Zakaj?Ker ko se bliža trenutek, ko se sitemi podirajo, ko borze padajo, denarni sitem tudi, je najboljše, če sploh nimamo vlade.. Zakaj bi protestirali in zahtevali… ...prikaži večali odstop vladajočih, ker je njihova politika pokvarjena? Raje kar obdržimo sedanje stanje in delajmo korake v smeri, ko si sami, kot enotno ljudstvo uredimo državo po svoje. Ljudje dajamo moč drugim nad sabo, ker se je sami bojimo. Saj politika še nikdar ni delala v smeri večine.. Le bolj osko usmerjeno, veliki stroški, marže in plače pa njim, ki nam v bistvu ne služijo več! Zakaj bi volili politike, ki nam ne služijo. Jaz pravim odpoved ste dobili, žal in sedaj bomo sami naprej..
Zahtevat, da se dobrine pravično razdelijo.
Potem bodo pa spet jamrali, da se je zgodil komunizem ali Hitler, da so jih toliko in toliko pobili, da so jim pojemali itd.