V nadaljevanju preberite:
- Predlog zaposlenim v oskrbi prinaša 300 evrov bruto mesečnega dodatka.
- Izvajalci oskrbe na domu bi prejemali dodatek glede na opravljene ure.
- Stroka namesto začasnih dodatkov zahteva trajno višje osnovne plače.
Ministrstvo za demografijo je v javno razpravo, ki bo trajala do vključno ponedeljka, poslalo predlog zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Ob že predstavljenih spremembah predlog predvideva tudi dodatek za izvajalce dolgotrajne oskrbe na domu, ki bi za vsakih 95 opravljenih ur prejeli 375 evrov.
Spomnimo
Na ministrstvu so v sredo med glavnimi spremembami izpostavili izenačenje plačevanja storitev uporabnikov, mesečni dodatek 300 evrov bruto za vse zaposlene v dolgotrajni oskrbi, razbremenitev vstopnih točk in zamik minutnega načina obračunavanja storitev.
Mesečni dodatek za zaposlene pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe v višini 300 evrov bruto bi izvajalci zagotovili iz sredstev za plače. Izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu pa bi za vsakih 95 dejansko opravljenih ur dolgotrajne oskrbe na domu prejeli dodatek v višini 375 evrov, ki bi ga na podlagi zahtevka Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije financirali iz sredstev obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Druge spremembe
Ob tem bi imel uporabnik pravice do oskrbovalca družinskega člana, ki izgubi oskrbovalca, pravico do dolgotrajne oskrbe na podlagi nove odločbe, ki jo vstopna točka pri Centru za socialno delo izda nemudoma, tako da bi upoštevali kategorijo dolgotrajne oskrbe iz odločbe o upravičenosti do oskrbovalca družinskega člana.
Vstopne točke bi razbremenili tako, da bi uvrstitve v drugo kategorijo dolgotrajne oskrbe odslej ocenjevali multidisciplinarni timi pri izvajalcih in da jim ne bi bilo treba več izdajati načrta priporočenih storitev dolgotrajne oskrbe. Po predlogu ne bi več izdajali odločb o prenehanju pravice do dolgotrajne oskrbe, če upravičenec v treh mesecih oziroma v obdobju šestih mesecev ne sklene osebnega načrta.
Izvajalci bi lahko storitve dolgotrajne oskrbe zagotavljali tudi z vključevanjem posameznikov s statusom samostojnega podjetnika. Izvajalci bi lahko take pogodbe sklenili, če nimajo zaposlenega potrebnega kadra, če posameznik izpolnjuje vse pogoje in če je pogodba glede na obseg, naravo in trajanje storitev dolgotrajne oskrbe ekonomsko upravičena.
Zakon o dolgotrajni oskrbi je uvedel zagotavljanje posteljnih zmogljivosti za izvajanje nadomestne oskrbe za čas odsotnosti oskrbovalca. Izkušnje pri izvajanju sistema pa so pokazale, da je povpraševanje po nadomestni oskrbi bistveno manjše od predvidenega, zato predlagajo, da se število postelj določi glede na skupno kapaciteto izvajalca. Financiranje rezerviranih posteljnih zmogljivosti se prenaša iz državnega proračuna na sredstva obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Predlog omogoča tudi, da lahko storitve dnevnega institucionalnega varstva v domovih za starejše, socialnovarstvenih zavodih za odrasle, kombiniranih socialnovarstvenih zavodih, varstveno-delovnih centrih in socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje v delu institucionalne oskrbe odraslih koristijo tudi vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe, če storitve dnevnega institucionalnega varstva uveljavljajo kot samoplačniške.
S predlogom zakona bi rok za vzpostavitev tima v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda prestavili na 31. december 2027.
Država bi prihranila, v blagajni za dolgotrajno oskrbo pa bi bilo več
Na ministrstvu zaradi začasne spremembe vira financiranja prostih posteljnih zmogljivosti za nadomestno oskrbo načrtujejo zmanjšanje odhodkov iz državnega proračuna ter povečanje odhodkov iz blagajne obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Državni proračun bi po njihovi oceni v letu 2027 prihranil 5,2 milijona evrov, v letu 2028 pa 1,3 milijona evrov, medtem ko bi se odhodki iz sredstev obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo v letu 2027 povečali za 2,6 milijona evrov, v letu 2028 pa za 650 tisoč evrov.
Dodatne finančne posledice za sredstva obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo predstavlja dodatek za delo izvajalcem dolgotrajne oskrbe na domu, ta je v letu 2026 ocenjen na 250 tisoč evrov, v letu 2027 na tri milijone evrov, v letu 2028 pa na 500 tisoč evrov.
"Dodatki pridejo in odidejo": 300 evrov ni dovolj, zahtevajo 20 odstotkov višje plače
V javnosti se vrstijo odzivi na predlog, pozitivnih pa je deležna predvsem izenačitev plačil uporabnikov dolgotrajne oskrbe. Direktorica Doma upokojencev Kranj Nadja Gantar je dejala, da se ji zdi pomembno izenačevanje pravic stanovalcev, saj so razlike v plačilu oskrbe lahko precejšnje.
Po njenih besedah je dodatek v višini 300 evrov za zaposlene dobra novica, a bi morale biti plače na dolgi rok višje, sicer bo kadrovsko stisko težko rešiti. "Mi bi si želeli, da to ne bi bila prehodna odločitev, da bi ta dodatek ostal. Vseeno ocenjujemo, da je treba plače v naših zavodih dvigniti za najmanj 20 odstotkov, da bi lahko sploh ustavili fluktuacijo," je prepričana Gantar.
Podobno meni tudi sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Blaž Kovač, ki je povedal, da že dolgo časa zahtevajo, da se plače zaposlenih v dolgotrajni oskrbi dvignejo za vsaj 20 odstotkov, zahtevajo tudi ločeno kolektivno pogodbo in ločen plačni steber.
Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič je opozorila, da so dodatki manj varni, ker pridejo in odidejo, osnovne plače pa so nekaj zanesljivega, zato bi jih bilo smiselno zvišati.
