Poslanci državnega zbora so z 28 glasovi za in štirimi proti sprejeli odlok za razpis referenduma o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, kot ga je predlagal odbor za delo, in sicer naj bo referendum razpisan 21. aprila, izveden pa 5. junija.
V predstavitvi stališč je Jakob Presečnik iz SLS dejal, da se v poslanski skupini vedno zavzemajo za pravno državo in da jim je prav zato žal, da se je razvrednotil tako močan inštitut, kot je referendum. "Vse več državljanov se sprašuje, ali smo se zavzemali za to, kar se dogaja zadnja leta? Volivci se upravičeno sprašujejo, zakaj potrebujemo vlado in parlament, če morajo o vse več zakonih odločati na referendumih," je poudaril.
Presečnik je še menil, da predlog zakona ne prinaša jasnejših in učinkovitih rešitev, predvsem kar zadeva sosedsko pomoč, prav tako pa v poslanski skupini niso dobili jasnih odgovorov, kaj bo z nadzorom nad delom sosedov in kako bodo sploh potekali inšpekcijski pregledi.
Prilagajanje da, a ne s "teptanjem naroda"
Poslanka Sara Viler iz SNS je poudarila, da je nelogično, da se v zakon vključuje tudi carinska uprava in da je sosedska pomoč nujno humanitarno delo. "Vsekakor je nedopustno omejevanje sosedske pomoči," je dejala in dodala, da so "sosedska pomoč, udarništvo in kolegialnost del naše kulture". Povedala je še, da je potrebno prilagajanje Evropski uniji, vendar ne na ta način, da se "tepta narod".
Borut Sajovic iz LDS meni, da je pobuda za referendum politikantska in po njegovem mnenju "daleč od zdravega razuma in potreb, ki jih trenutno ima ta družba".
"Nikdar zaradi enega grmička ne sekamo celega gozda," je dejal Sajovic. "V tej zgodbi gre očitno za nekaj več in prepričan sem, da bodo volivci znali zgodbo presekati in presoditi, kaj je za družbo prav in kaj ne." Zakon po njegovem mnenju predstavlja zgolj normativni okvir in ne boja proti sivi ekonomiji, predlagatelji pa naj še enkrat razmislijo o referendumu, je poudaril.
Sosed je sosed!
"Kakšni so danes medsosedski odnosi?" pa se je spraševal Robert Hrovat iz SDS, ki je prepričan, da se bodo z novim zakonom sosedje med seboj ovajali.
"Dikcija 12. člena zakona, ki govori o medsosedski pomoči, je za SDS nesprejemljiva. Jaz temu rečem, naj razume kdor more," je dejal Hrovat.
Silven Majhenič, SNSNaj volivci odločijo, ali je sosed še sosed, na katerega se lahko zaneseš.
Poudaril je še, da noben sosed ne bo več mogel pomagati sosedu, če bo zakon obveljal: "Če to mislite, izgubljate stik z realnostjo," je okrcal predlagatelje zakona. "Za nas je sosed sosed in medsosedska pomoč je medsosedska pomoč. In konec," je poudaril.
Francu Bogoviču iz SLS se referendum zdi nepotreben, zakonu pa so nasprotovali predvsem zaradi določil, ki se nanašajo na področje sosedske pomoči in po njegovem mnenju "zagotovo posegajo v način življenja v naši državi, v tradicijo, predvsem pa v način življenja na podeželju".
Branko Grims, SDSReferendumi so davek na napuh tranzicijske levice, kajti gre za napuh oblasti.
Politika se jim gabi
Dejan Levanič iz SD, kjer referenduma ne podpirajo, je poudaril, da bo sosedska pomoč še naprej dovoljena in da se povečuje le nadzor ter višajo kazni nad delom na črno, nasprotniki pa to le problematizirajo. "Ni čudno, da se ljudem politika enostavno gabi," je dejal.
Vlade imajo "poln kufer"
"Po mojem je ta zakon slab, ker temelji na kaznovalni politiki in ne govori o delu na črno," je bil oster Marijan Pojbič iz SDS.
"Ljudje imajo poln kufer te vlade in vladne koalicije! Ne morejo vas več gledati! V nedeljo so vam povedali, da pojdite dol," je bil odločen.
