V noči na 13. avgust 1961 je več deset tisoč stražarjev, vojakov in policistov v največji tajnosti postavilo kontrolne točke in ovire z bodečo žico, oblasti Nemške demokratične republike (NDR) pa so začele graditi zid, da bi ustavile množično izseljevanje ljudi – od 50. let prejšnjega stoletja do avgusta leta 1961 je namreč na Zahod pobegnilo 2,5 milijona ljudi. Zid je mesto ter tudi Vzhod in Zahod delil 28 let.
Na nedeljo bodeče žice, kot so poimenovali 13. avgust, so se Berlinčani predbudili v dveh ločenih delih mesta – v zahodnem ameriško-britansko-francoskem in vzhodnem sovjetskem. Čez noč so jih ločili od prijateljev in sorodnikov. Medtem so oblasti NDR proslavljale s slovesnostjo pod geslom Odbila je 13. ura, kar je bilo sicer do nedavnega skrivnost.
Bodečo žico je kmalu zamenjal 155 kilometrov dolg in štiri metre visok betonski zid, ki je postal simbol delitve Vzhoda in Zahoda. Oboroženi stražarji, ki so mejo oziroma zid nadzorovali, so imeli ukaz ustaviti ali likvidirati vsakogar, ki bi hotel na zahodno stran, tudi otroke. Medtem so ljudje bežali tudi po predorih pod zidom, sicer uničenih v gradbenih delih, nekaj ostankov zidu pa še vedno spominja na to tragično obdobje nemške zgodovine.
Berlinski zid v številkah
11.500 oboroženih stražarjev je nadzorovalo zid
5.000 ljudem je uspelo pobegniti na Zahod v času zidu
302 stražna stolpa na zidu
193 ulic je presekal zid
136 ljudi je bilo ubitih ali pa so nesrečno umrli pri begu
17 predorov pod zidom, skozi katere so bežali na zahod
12 prog podzemne železnice in avtobusnih linij je zid presekal
8 mejnih prehodov je ločevalo vzhodni in zahodni del Berlina
50-letnica začetka gradnje zloglasnega zidu
V Berlinu se tega dneva spomnijo s številnimi slovesnostmi, osrednjo pa so pripravili na ulici Bernauer Strasse, ki je nekoč ležala na meji in je veljala za simbol delitve. Pločnik je bil na zahodni strani, hiše pa na vzhodni. Trinajstega avgusta 1961 so prebivalci z oken svojih domov skakali na drugo stran v mreže, ki so jim jih držali tistega dne že prebivalci zahodnega Berlina.
Berlinski zid je padel 9. novembra 1989 kot vrhunec v nizu dogodkov, ki so naznanjali propad komunističnih držav.
Najbolj znani citati o Berlinu
"Ich bin ein Berliner." ("Sem Berlinčan.")
John F. Kennedy, predsednik ZDA, med obiskom v Berlinu (1963)
"Berlin so jajca Zahoda. Ko hočem, da Zahod cvili, pritisnem na Berlin."
Nikita Hruščev, prvi sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze (1963)
"Še vedno imam kovček v Berlinu."
pesem Marlene Dietrich (1957), sicer rojene v Berlinu 1901
"Pišem svoja besedila. Imam dobro skupino. Imam bobnarja iz Vzhodnega Berlina."
Nina Hagen, nemška pevka, sicer iz Vzhodnega Berlina
