Sloveniji naj bi projekt prinesel milijardo evrov vredno naložbo, a je bila ta pod vprašajem, saj se je maja projektu pridružila tudi Avstrija, kar pomeni, da bi ruski plin lahko v Italijo tekel tudi prek Avstrije, zato gradnja slovenskega kraka ne bi bila nujno potrebna.
"Odločitev me je kar presenetila, nisem si mislil, da bo projekt kar odpovedan. Menim pa, da je to kratkoročna poteza, Evropa bo v prihodnosti potrebovala zemeljski plin, ki je čist energent. Je pa odločitev predvsem posledica politične krize med EU in Rusijo. Slovenska stran je bila sicer kar daleč z umestitvijo v prostor. Je pa res, da se položaj Slovenije spremenil že po podpisu sporazuma med Rusijo in Avstrijo," pravi Đani Brečević, direktor IREET, Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji.
Kdo bo plačal zapitek pri nas
Odgovore na vprašanja, ali je bila slovenska stran o odpovedi projekta že obveščena, koliko denarja smo že porabili za načrtovanje in kdo bo poravnal te stroške ter kaj bo s skupnim podjetjem Južni tok, od družbe Plinovodi še pričakujemo.
EU je tudi zaradi ukrajinske krize vztrajala, da Gazprom, ki bi zgradil plinovod, njegovo uporabo omogoči tudi drugim ponudnikom plina, pomemben vpliv na odpoved projekta pa je imelo tudi padanje cen energentov, zaradi česar naj bi Gazprom po poročanju Reutersa letos imel celo izgubo, gradnja Južnega toka pa ne bi bila ekonomsko upravičena. Večina pogodb po katerih prodajajo plin je namreč vezana na cene nafte, ki so se zelo znižale.
Ker je Rusija napovedala, da bo plin po znižani ceni dobavljala Turčiji, nekateri analitiki menijo, da projekt še ni mrtev, saj je predvidena kapaciteta plinovoda štirikrat večja od turške porabe, plin pa bo od tam tako ali drugače prišel do Evrope.
Južni tok naj bi tekel pod Črnim morjem in se tako izognil Ukrajini, zaradi katere je bil dotok plina iz Rusije v Evropo že nekajkrat ogrožen.
Kdo bo plačal zapitek pri nas ?raja se ve.