Čeprav iz Agrokorja javnosti ves čas posredujejo podatke, ki kažejo drugačno finančno sliko družbe, pa podrobnejša analiza kaže, da bi Skupina Agrokor brez izrednih računovodskih prihodkov, ki so povečali dobiček, v lanskem letu poslovala celo z izgubo, ugotavlja časnik.
Dobiček pred davki skupine je znašal 50,1 milijona evrov, toda pri tem je treba upoštevati 23,8 milijona evrov državnih pomoči, 35,8 milijona evrov dobička od prodaje finančnih sredstev ter tri milijone evrov dobička pri prodaji poslovnega premoženja. Brez državnih pomoči in drugih izrednih prihodkov bi tako Skupina Agrokor leto 2010 končala z 12,5 milijona evrov izgube.
Glede na te podatke je toliko bolj nerazumljivo, kako so lahko banke, lastnice in upnice Laškega ter Mercatorja, sploh dopustile, da se je Agrokor prek pogovorov s Pivovarno Laško resno vključil v postopek nakupa največje slovenske družbe, še poroča časopis.
Dolgi plačilni roki, drage obresti posojil
Poslovanje Agrokorja zaznamujejo tudi dolgi plačilni roki, čeprav so v Zagrebu slab odnos do dobaviteljev, ki se ga boji slovenska prehrambna industrija, v zadnjih mesecih večkrat zanikali.
Skupina Agrokor je imela namreč 31. decembra 2010 za 1,134 milijarde evrov obveznosti do dobaviteljev, povprečno število dni vezave terjatev do dobaviteljev pa je znašalo kar 146 dni, torej skoraj pet mesecev. Vprašanje je, koliko teh obveznosti je že zapadlo in predstavljajo skriti finančni dolg skupine.
Eden največjih stroškov Agrokorja so odhodki za obresti, ki so lani znašali okoli 130 milijonov evrov oziroma kar okoli polovico vseh denarnih tokov iz poslovanja pred spremembami obratnega kapitala, obrestmi in davki (EBITDA). Junija lani se je Agrokor zavezal, da se razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA ne bo zvišalo nad 4, medtem ko je lani razmerje znašalo že 3,8, še poroča Dnevnik.