"Skoraj leto je že, odkar se soočamo s to boleznijo. Aprila sem rekel, da prihajamo na področje nove realnosti, da ta virus ni nekaj, kar premagamo, gremo na morje in se delamo, da ni nič. Na svetu je takšno število okuženih, da se to zlepa ne bo zaključilo, virus je stopil v fazo, kjer evolucija dela svoje. Veliko je pritiskov, naj se predamo, prebolimo bolezen in gremo naprej. Noben strokovnjak tega ne more zagovarjati. Če virusu popustimo, nekaj mesecev ne bo delujočega zdravstvenega sistema, ne le za covid bolnike, ampak za vse. En odstotek Slovencev je dovzeten za zelo težek potek in tudi za smrt," je na novinarski konferenci povedal direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman, ki je poudaril, da je to njegovo osebno mnenje.
Kar imamo zdaj, da ne gre ne gor ne dol in da umiramo na obroke, nas sili, da obupujemo, da ne vidimo rešitve. Odpirati in zapirati zapirat, danes to, jutri to, to je podobno družbenemu deliriju, ki nas ne bo nikamor pripeljalo. Naša krivulja je unikatna, kaj počnemo, vključiti se bo moral širok nabor strokovnjakov, ne le medicinske stroke, da bomo to pojasnili.
Aleš Rozman
"Mnogi govorijo o čredni imunosti. Pred dnevi smo brali, kaj se je dogajalo v Manausu v Braziliji, aprila močan prvi val, ko so krste stale na cestah. Poleti so raziskovalci ocenili, da je zbolelo med 60 in 70 odstotkov ljudi, pri virusu, ki ima reprodukcijski število 3 pomenilo čredno imunost, to je, da ne more priti do izbruha. Pred mesecem je mesto zaradi brazilske mutacije virusa spet na isti točki, spet imajo močan izbruh in kolaps zdravstvenega sistema. Čredna imunost, tudi če do nje pride, ni trajen fenomen. Čredno imunost je mogoče doseči tudi s cepivi, a potrebno jih je uporabiti čim prej, da virusi ne omogočimo mutacij. Cepiva žal prihajajo prepočasi," je izpostavil Rozman.
Najmlajši pacient, ki je intubiran pri nas je star 35 let in je brez spremljajočih bolezni, kar precej imamo bolnikov, starih 50, 60 let, ki so prej hodili v službo, ni jih pa večina. Če je na covid oddelku 30 postelj, pa imamo 10 bolnikov, ne moremo tja dati drugih bolnikov, to je izolacijski oddelek. Aleš Rozman
Vse upe lahko potopi ena mutacija virusa
"Edina stvar, ki ostaja, so zaščitni ukrepi, zmanjšati je treba število virusa na minimum. Še več let se bomo ukvarjali s tem virusom. To je RNA virus, ki je zelo hitro mutira. Če se na milijon bolnikov pojavi ena uspešna mutacija, je razlika, ali imamo na leto milijon okuženih na leto ali sto milijonov in sto uspešnih mutacij na leto.Če imamo sto uspešnih mutacij, izgubljamo tekmo. Treba je zmanjšati število uspešnih mutacij. Trenutno imamo tri uspešne mutacije, angleško, brazilsko in južnoafriško varianto. Učinek cepiv na brazilsko in južnoafriško varianto je slabši, njuna kombinacija bi lahko povzročila, da cepivo ne bi bilo več učinkovito," je izpostavil Rozman in dejal, da je potrebno omejiti število potovanj in prisotnost virusa pri nas.
"Žal nam je, da je pojavnost okužb še vedno tako visoka, da covid oddelkov še ne moremo zapirati. Diagnostika je bila lani izvedena v enakem obsegu kot v letu brez covida, za te bolnike smo imeli odprta vrata, tudi za bolnike s težjimi boleznimi, ki jih je treba obravnavati. Bolnike z ne tako hudimi težavami bomo lahko obravnavali le, ko bomo zmanjšali število okužb," je še povedal Rozman.
dezurni@zurnal24.si
Ključnih bo naslednjih 14 dni ampak ne zadnjih, do konc junija.....(10x14 dni) morda še več, če bo Ivan tak ukazal...
Kje je ta bil do sedaj. Je bil morda zakoreninjen. Nehajte že nabijat s temi mutanti. Seveda, virusi mutirajo, se prilagajajo gostitelju, da bi ga še vedno imeli in ne ubili.
Testiranje je biznis, oskrba bolnika pa še večji biznis, važno da test pokaže pozitivno, a testi pokažejo pozitivno na mleko, Coca colo, marmelado. Epidemijo lažnivcev imamo in nič drugega