• Ljubo Raičevič: Priznati je treba, da v nekaterih primerih ne pomaga niti znanje, če strokovni delavci ne prevzamejo odgovornosti za odločitev, ki bi bila v korist otroku. Pri tem so večkrat omejeni z absolutno pravico staršev, da si otroka lastijo kot predmet dokazovanja, zdravljenja lastnih frustracij in maščevanja.
• Alenka Sever: Če CSD ni upošteval tega, da mati ne skrbi niti za drugega mladoletnega otroka, potem je ravnal lahkomiselno, da je otroka brez tehtnega premisleka odpeljal k njej.
Izpoved. “V začetku junija so me s Centra za socialno delo (CSD) Domžale kar po telefonu povabili na sestanek, na katerem so mi povedali, da se je mamica odločila, da bo skrbela za otroka. Naročili so mi, naj ga do konca šolskega leta pripravim, da bo šel k njej živet,” svojo izpoved začne 59-letna Milena Pokrivač, babica in skrbnica za poseben primer.
Pingpong s CSD
Za sedemletnega dečka skrbi od decembra 2004, ko ga je kot dojenčka zapustila mati, saj se je z Mileninim sinom, nekdanjim zasvojencem, ki je štiri leta pokojen, razšla. “Z možem sva mu dajala vse, kar sva lahko. Matere zanj ni skrbelo, finančno ni nikoli skrbela zanj, tudi zdravstvenega zavarovanja ni uredila, temveč sem ga jaz. Dve leti ga sploh ni obiskala, za rojstni dan je prišla le leta 2007, sicer pa ga ni niti poklicala,” pove Pokrivačeva. “Babi, vsi vedo, da je moj rojstni dan, in me pokličejo, le moja mami ne,” ji je potožil otrok. Ta zdaj pet mesecev z mamo in njenim novim partnerjem živi v novem okolju. Med počitnicami je babici in botri zaupal, da je partner mamico udaril in da je sam ves čas jokal. Babice ni poklical, ker naj bi mu to prepovedali in mu vzeli telefon. Milena, ki meni, da je otrok izpostavljen tudi psihičnemu nasilju, je na policijo podala ovadbo. Otrok jo je namreč v začetku septembra poklical in dejal: “Babi, pridi me iskat, ne zdržim več.” Policija nam je potrdila, da vodi predkazenski postopek. “Na CSD Domžale kopije policijskega zapisnika niso niti pogledali, kar že diši po malomarnosti,” je kritična Pokrivačeva.
Ljubo Raičevič, socialni pedagog in psihoterapevtOdločitev o dodelitvi otroka je pomembna in zahtevna naloga, ki jo je težko izvajati s pomanjkljivim znanjem in ideološkimi predsodki.
“To pravi ona,” se glasi odgovor socialne delavke Barbare Cerar Brolih. “Kaj pa pravite vi?” se je glasilo vprašanje Žurnala24, a je bil na drugi strani telefonske linije le molk. Želeli smo preveriti tudi, zakaj CSD ne stori ničesar glede kršitev dogovorjenih stikov med babico in vnukom. “Vloga centra ni, da nadzira stike,” je bilo vse, kar je povedala Cerar Brolihova. “Ker gre za mladoletnega otroka, izjave ne bom dal,” vztraja tudi direktor CSD Domžale Peter Rebolj. Hoteli smo ga vprašati, kako to, da so dečka dali materi, še posebno glede na to, da ni edini otrok, ki ga je zapustila. “Tudi njena hčerka, zdaj 10-letno dekle, je skoraj tri leta živela pri nas, zdaj pa je pri očetu,” razlaga Pokrivačeva, ki je vložila tožbo za zaupanje v vzgojo in varstvo otroka.
Alenka Sever, klinična psihologinjaČe otrok res živi v razmerah, kot jih opisuje babica, je njegov osebnostni razvoj izjemno ogrožen. Nekdo bi se moral vprašati o odgovornosti CSD.
Nestrokovno ravnanje?
“Če to drži, potem je CSD Domžale ravnal strokovno nekorektno do takratnih skrbnikov, predvsem pa psihološko škodljivo za otroka. CSD bi se moral predvsem vprašati in analizirati, zakaj je mati otroka zapustila in na podlagi kakšnih kriterijev je zdaj mnenja, da bo biološka mati zmogla starševske naloge,” ocenjuje klinična psihologinja Alenka Sever. “Dejstvo, da otroku ne omogoča stikov z babico in CSD to dopušča, kaže, da je otrok izpostavljen čustveni zlorabi. CSD bi moral na podlagi izvedenskega mnenja in ne pogovora z materjo ugotoviti, ali je mati kot osebnost primerna za prevzem starševske funkcije, upoštevati pa bi moral tudi kakovost njenega partnerskega odnosa,” ugotavlja. Da bi povedala svojo plat zgodbe, smo večkrat pozvali tudi mamico, a se za to ni odločila.
