Analiza plačilnih storitev Banke Slovenije, ki jo opravljajo vsako leto, kaže, da lahko "tradicionalni komitent" z zamenjavo ponudnika plačilnih storitev pri upoštevanju košarice storitev Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) prihrani tudi do 171,36 evra oziroma 91,25 evra pri upoštevanju košarice Banke Slovenije. Kot "e-komitent" pa do 57,36 evra (košarica ZPS) oziroma 28,65 evra (košarica BS) letno. Za obe vrsti komitentov pa se je sodeč po analizi Banke Slovenije izkazala kot najcenejša Delavska hranilnica.
Košarici Zveza potrošnikov Slovenije in Banke Slovenije se nekoliko razlikujeta, saj jo je ZPS oblikovala "izkustveno", in sicer na podlagi posveta z nekaterimi bančnimi strokovnjaki, košarica Banke Slovenije pa je vsako leto izračunana na podlagi podatkov o plačilih in številu različnih imetnikov bančnih računov.
Najnižji letni strošek košarice za "tradicionalnega komitenta" Banke Slovenije znaša 32,06 evra (košarica BS) oz. 47,64 evra (košarica ZPS), za "e-komitenta" pa letni strošek košarice znaša 27,30 evra (košarica BS) oz. 37,56 evra (košarica ZPS).
Najdražja za "tradicionalnega komitenta" je Sberbank banka d. d., katere letni strošek košarice znaša 123,31 EUR (košarica BS) oz. 219,00 evra. Za "e-komitenta" je najdražja NLB, katere letni strošek košarice znaša 55,95 evra (košarica BS), oz. 94,92 evra (košarica ZPS).
Pri pravnih osebah razlike še višje, prihranek tudi do 666 evrov
Prihranki ob izbiri najugodnejše banke so pri pravnih osebah še veliko višji. Tako lahko po izračunih Banke Slovenije "tradicionalni komitent" z zamenjavo ponudnika plačilnih storitev prihrani tudi do 666,65 evra letno, kot "e-komitent" pa do 363,65 evra letno.
Za obe vrsti komitentov je najcenejša Primorska hranilnica Vipava, katere letni strošek košarice za "tradicionalnega komitenta" znaša 364,80 evra, za "e-komitenta" pa 189,90 evra. Najdražja za "tradicionalnega komitenta" pa je UniCredit Banka Slovenija, za "e-komitenta" pa Sberbank.
Banka: Ne moremo in ne smemo neposredno vplivati na višino nadomestil
Na Banki Slovenije ugotavljajo, da so se od skupno 21 analiziranih segmentov plačilnih storitev sopovprečna nadomestila na dan 31. decembra 2017 v primerjavi z 31. decembra 2016 zvišala v 12 segmentih, znižala v šestih, medtem ko so v treh segmentih ostala nespremenjena.
Tudi z Banke Slovenije so ob objavi analize še sporočili, da z objavo nadomestil uporabnikom plačilnih storitev omogočajo informiranost in odločitev o izbiri ponudnika plačilnih storitev, ne morejo in ne smejo pa neposredno vplivati na višino nadomestil – to je v domeni posameznih ponudnikov plačilnih storitev.
Še letos tudi pregled na ravni Evropske unije
Banka Slovenije ob tem še dodaja, da bo najkasneje do 31. oktobra 2018 slovenskim uporabnikom plačilnih storitev (fizičnim osebam) omogočena tudi možnost primerjave (določenih) nadomestil tudi na ravni Evropske unije, in sicer z vzpostavitvijo primerjalnih spletnih mest v državah članicah.
Izboljšana preglednost nadomestil na ravni Evropski unije pa naj bi uporabnikom poenostavila možnost izbire med več kot 4.000 ponudniki plačilnih storitev v Evropski uniji ne glede na državo izvora.
