Povem ženi in ji rečem, »To je hiša mojega prijatelja Mateja.« »Ne zganjaj takoj panike,« me skuša pomiriti, medtem, ko Mateju že pišem sms. »Ali prav vidim? Je to tvoja hiša,« še vedno v nedeljo zgodaj zjutraj ne morem verjeti svojim očem. »Ja, je,« dobim že čez nekaj sekund nazaj odgovor. Odločim se, da ga pokličem. Poznava se že vse življenje, od prvega razreda osnovne šole naprej. Skupaj smo doživeli nekatere najlepše trenutke v življenju in še zdaj smo povezani.
»Si v redu? Nisi poškodovan,« ga najprej vprašam. Deloval je mirno, požar se je zgodil dan prej, a vseeno tudi zaskrbljeno. V požaru sta bili poškodovani dve osebi, nadihali sta se dima, zato so ju odpeljali na opazovanje. Mateja v času izbruha ognja niti ni bilo doma. Po telefonu ga je poklical eden od stanovalcev in mu dejal, da gori, mi razloži. Vprašam ga, ali kaj potrebuje, oblačila, kaj drugega? »Ni treba, imam za zdaj vse,« mi odgovori, nakar mu odvrnem, da naj javi, ko bo potreboval pomoč. Tudi s sanacijo požara.
Črna fasada je bila krinka
O požarih večinoma beremo, a le tisti, ki ga je doživel, ga ne bo pozabil nikoli. Ko gori, rešuješ glavo. To je resnična zgodba in dotaknila se je tudi mene, pa, čeprav sem pomagal zgolj sanirati škodo.
Fotografije hiše, ki so bile objavljene v medijih, ne pokažejo realnega stanja. Osmojena fasada ne izdaja, kaj se je v resnici dogajalo v hiši, kjer je plamen zajel najprej stopnišče in skupne prostore v večstanovanjski hiši, kasneje pa se razširil in za seboj v delu hiše pustil opustošenje. Prav lahko bi brali o tragediji.
Le hitri reakciji prostovoljnih gasilcev iz Bizovika, ki so bili prvi na kraju dogodka, gre zahvala, da se ognjeni zublji niso razširili na ostrešje in na sosednji objekt, ki se drži hiše. Gasilci pravijo, da so odločale minute. Hiša sicer datira konec osemnajstega stoletja, a je bila vmes obnovljena, v devetdesetih letih pa je bil dozidan še novejši del.
»V spodnjem stanovanju so na hodniku slišali čudno pokanje, verjetno je gorelo že nekaj časa, preden je to opazil prvi od stanovalcev,« mi razloži Matej. Ogenj se je hitro preselil v zgodnji del, ki je v celoti uničen. Ko je spodnji najemnik odprl vrata stanovanja, je skozi udaril gost črn dim. Na srečo veliko ljudi ni bilo v hiši. Iz spodnjega stanovanja so skozi vrata, ki vodijo na teraso, našli varno pot ven iz hiše.
Dim sta videla že na daleč
Matej, ki je na kraj nesreče prišel z Danijelom, prav tako najinim sošolcem iz osnovne šole, pravi, da je bila prva misel, ki ju je prešinila, ali so vsi živi. Na materialno škodo nista niti pomislila. Črn dim se je dvigal visoko v nebo, opazila sta ga že med vožnjo po Litijski cesti, dober kilometer stran od hiše. Pred hišo ovito v dim je bilo šest gasilskih vozil. Na srečo ogenj še ni zajel vseh stanovanj, a sta skupaj z Danijelom vseeno še preverila, da ni v katerem od zgornjih stanovanj kdo doma.
Po tem, ko so gasilci opravili svoje delo, so na vrsto prišli kriminalisti (forenziki). Kaj je bil vzrok požara se natančno ne ve, saj rezultati preiskave še niso znani, zelo verjetno pa je bila napaka na stari električni inštalaciji. Kako obsežen je bil požar, je Matej spoznal še isti dan, že v soboto zvečer.
Novica se je po objavi v medijih razširila kot blisk. Sledili so številni klici prijateljev in znancev. Potrebuješ streho nad glavo, oblačila, pridi k nam … Prvo noč je prespal pri sorodnikih, enako velja za stanovalce preostalih stanovanj, ki so jim prenočišče ponudili tudi pri MOL.
Vprašanja o sončni elektrarni
Matej pravi, da so ga zaradi poročila policijske uprave in zapisa v medijih, da je gašenje omejevala sončna elektrarna na strehi, spraševali, ali je bila prav sončna elektrarna vzrok za požar. Pravi, da nikakor, saj je elektrarna nova in narejena po vseh varnostnih protokolih, narejena je tako, da se izklopi v primeru težav, pred priklopom pa vse skupaj pregledajo še pri elektru in potrdijo, da je varna za uporabo.
Matej mi je dejal, da ga materialna škoda ne skrbi, hiša je bila na srečo zavarovana, ampak to, da se hiša sanira, obnovi, stanovalci, ki so morali poiskati začasna bivališča, pa, da se čim prej vrnejo v svoja stanovanja. V hiši živi tudi nekaj otrok, ki obiskujejo bližnje vrtce in šolo.
Sledila je akcija
Že prvo noč po požaru se je začel načrt obnove. Z nasveti je pomagal znanec, prostovoljni gasilec, ki ima izkušnje s takimi primeri. Sledili so številni klici prijateljev in znancev, da ponudijo delavne roke. Hitro je padel načrt in stekla je akcija.
Že, ko sem prišel na torkovo akcijo čiščenja objekta, sem ob zapiranju avtomobila na parkirišču zavohal vonj po dimu, okus v ustih je bil čuden.
Tam je bila zbrana že vsa »banda«. Skupaj 27 prostovoljcev in še najemniki. Znanci in prijatelji, nekatere zaradi covid-19 nisem videl že lep čas, nekatere sploh prvič. Brez besed so vsi prišli na pomoč in poprijeli za delo. Matej je tudi sam vedno priskočil na pomoč, pri vsem, brez besed. Organiziral je tudi koncerte z dobrodelnim skladom za pomoč potrebnim.
Hitro smo zavihali rokave, si nadeli zaščitne maske in si razdelili delo. Ob vstopu na hodnik v pritličju je sledil šok. Vročina je dobesedno stopila vse, kar je bilo v hodniku. Kamen na stenah, zidovi, stropovi in stopnice so bili črni kot oglje. Spodnje stanovanje je bilo povsem črno od dima, zgornje je zgorelo do neprepoznavnosti. Veliko je bilo stopljene plastike, ožganega lesu, porušiti je bilo treba kakšen zid. Na trenutke sem se počutil tako, kot bi bil v nanizanki Černobil, v kateri so likvidatorji s strehe reaktorja čistili strupene odpadke.
Ločevanje odpadkov
Sanacija oziroma pospravljanje prostorov je potekala hitro in učinkovito. Nekateri so »štemali«, drugi rezali, tretji vijačili, nekateri zgolj sproti pospravljali in nosili odpaden material v velike, 7-kubične zabojnike, kjer se je sproti ločevalo med gradbenim materialom, električnimi komponentami, plastiko, les smo sproti nalagali na traktorsko prikolico in ga vozili stran.
Z zidu je bilo treba odstraniti kamnite obloge, ki so s pomočjo baterijske naprave padale kot domine. Z rezalniki je bilo treba s sten spraviti les, odviti je bilo treba na stotine vijakov in odstraniti pohištvo. Očistiti stene, da bodo pripravljene na prenovo. Naredila se je človeška veriga, iz rok v roke in nato v zabojnike so romali steklo, keramika, vzmetnice, deli kopalnice, zogleneli gospodinjski aparati, pohištvo …
Spomin ne bo nikoli izbrisan
Ves čas so prihajali tudi znanci stanovalcev in spraševali, ali so vsi v redu, predstavnica rdečega križa je povedala, kaj vse lahko ponudijo, od oblačil, hrane, posteljnine … situacijo si je prišel ogledat tudi predstavnik četrtne skupnosti in ponudil pomoč.
Na koncu dneva smo bili zadovoljni. Danijel mi je predlagal, da napišem članek, da se vidi, kaj je mogoče v zgolj enem popoldnevu narediti, če stopimo skupaj. Ne gre samo za pomoč v fizični obliki, gre za moralno pomoč, izkaz prijateljstva, dokaz, da v slogi je moč.
Nadaljnja sanacija se začenja v kratkem. Matej pravi, da je cilj, da bo hiša čim prej spet polna, pa čeprav spomin na usodno soboto verjetno ne bo nikoli pozabljen. Hkrati pa se zahvaljuje vsem prijateljem in prostovoljcem za pomoč.
Odkar sem začel delati na spletu od doma, zaslužim 95 USD na uro. Neverjetno, edino kar potrebuje je enostavno tipkanje in dostop do interneta. Začel sem tukaj .......... >>>>>>> 𝐖𝐰𝐰.𝑬𝒓𝒐𝑷𝒓𝒐𝒇𝒊𝒕.𝐜𝐨𝐦
Hvala Slovenci, da ni zgorelo upanje, da še živijo dobri ljudje. Toplo mi je pri srcu, ko se v stiski človeka najdejo pravi prijatelji. Naj vam delo steče in vreme nakloni prijazno toploto. Vse dobro vam želim.