Bralec med nego otroka privarčeval cel kup denarja: "Če bi vedel že prej ..."

Ker lahko dela od doma, je naš bralec – samostojni podjetnik – v večini primerov ob bolezni otrok ostal doma in delal od doma, ob tem pa skrbel za bolnega otroka. Bolniške za nego otroka ni uveljavljal, saj je bil prepričan, da ne bo imel nič od tega, enako kot z bolniško zase. Samostojni podjetniki namreč prvih 30 dni bolniške krijejo sami in ne dobijo nobenega nadomestila. 

Kako se je motil, je izvedel, ko je ob pogovoru z računovodkinjo beseda nanesla na bolnega otroka. Hitro mu je povedala, da naj uveljavlja nego in na koncu meseca se mu je smejalo.

Ob uveljavljanju nege otroka za štiri dni je samo na prispevkih privarčeval skoraj 100 evrov (plačati je moral skupno 447,10 evra prispevkov, polni prispevki zanj pa so sicer 544,04 evra), ob tem pa je bil upravičen še do nadomestila zaradi nege otroka s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Nadomestilo je znašalo 139,34 evra za štiri dni ali skoraj 35 evrov na dan. 

V času nege s. p. ni dolžan obračunati prispevkov

Samostojni zavezanec mora na FURS pravočasno oddati elektronski obračun prispevkov za socialno varnost (OPSVZ, OPSVL, OPSVK, OPSVP ali OPSVT) za mesec zadržanosti, za katerega uveljavlja izplačilo nadomestila. Na navedenem obrazcu mora, kadar gre za nego otroka, označiti, da je začasno zadržan od dela v breme ZZZS. Na podlagi teh podatkov se obveznost za plačilo prispevkov evidentira le za čas, ko mora zavezanec sam zase plačati prispevke.

V času nege otroka torej samostojni zavezanec ni dolžan obračunati prispevkov in tudi ni bremenitve iz tega naslova s strani FURS.  Pravočasna oddaja obračuna prispevkov za socialno varnost (tako za mesec zadržanosti, za katerega se uveljavlja izplačilo nadomestila, kot tudi za mesece pred nastankom zadržanosti od dela) je pomembna tudi zaradi samega postopka obračuna nadomestila, saj mora ZZZS za pravilen obračun imeti na voljo podatek o osnovi za nadomestilo plače in osnovi, po kateri bi bil samostojni zavezanec zavarovan, če ne bi bil zadržan od dela (t. i. zgornji limit). Navedene podatke ZZZS pridobi od FURS v elektronski obliki, so nam pojasnili na ZZZS. 

"V preteklosti sem delal od doma ob bolnem otroku, če pa ni šlo drugače, je nego uveljavljala partnerka, ki je redno zaposlena, kar pa se nama finančno nikakor ne izplača tako, kot če bi nego uveljavljal jaz," nam je še zaupal bralec. 

Kako uveljaviti nadomestilo zaradi nege otroka?

Samostojni zavezanec mora za izplačilo nadomestila zaradi nege otroka na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) posredovati pisno vlogo, so za Žurnal24 pojasnili na ZZZS. Vloga je objavljena na spletni strani ZZZS (tukaj). Dobra novica v času pospešene digitalizacije pa je ta, da na papir izpisanega vizualiziranega elektronskega Potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL) ni treba priložiti, saj ZZZS z eBOL s tem že razpolaga. "Prav tako eBOL ni potrebno posredovati na FURS, saj potrdila na FURS v elektronski obliki posreduje ZZZS," so še obrazložili na ZZZS. 

Dodali so, da nato ZZZS opravi obračun nadomestila, ki ga samostojnemu zavezancu izplača v roku 15 dni od prejema popolne vloge oz. od pridobitve vseh potrebnih podatkov za obračun.

"V primeru, da samostojni zavezanec vloži vlogo za izplačilo nadomestila pred koncem meseca, v katerem je bila zadržanost v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, se rok za izplačilo nadomestila prične šteti prvi dan koledarskega meseca po mesecu zadržanosti," so še pojasnili na ZZZS. 

Nadomestilo plače zaradi nege otroka sicer znaša 80 % od osnove za odmero nadomestila. Osnova za odmero nadomestila je zavarovančeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.

Povprečen strošek ZZZS za nadomestila zaradi nege je v letu 2023 sicer zanašal 77,12 evrov (bruto II) za en dan zadržanosti, so nam zaupali na ZZZS.

Za konec naj opozorimo, da je pravica do nadomestila časovno omejena, in sicer po 30. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pravica do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana traja v posameznem primeru največ do sedem delovnih dni, za otroke do sedem let starosti (ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka) pa do 15 delovnih dni. V izjemnih primerih lahko zdravnik podaljša trajanje pravice do nadomestila osebnega dohodka.

dezurni@styria-media.si